iuris
§ zakonZakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev · ZZSDT · velja od 15. 7. 2015

38. člen ZZSDT

(umik soglasja)

Sodna praksa: 6 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 5. 2026Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 937/2023-11Upravno sodišče RS · 2026

    Iz samega umika soglasja izhaja, da je bilo obvestilo vročeno z javnim naznanilom, ker tožnik nima naslova v Republiki Sloveniji, pri čemer ni razvidna podlaga za takšno postopanje, saj drugi odstavek 38. člena ZZSDT izrecno določa, da se obvestilo tujcu vroči osebno, in če to ni mogoče, se obvestilo objavi na oglasni deski. Kljub temu, da torej tožniku ni bilo vročeno obvestilo o nameravanem umiku soglasja, mu tožena stranka ni vročila niti umika soglasja ali ga kako drugače seznanila s tem, da meni, da so podani razlogi za razveljavitev dovoljenja, in mu dala glede tega možnost izjave. Tožnik tako vse do izdaje izpodbijane odločbe ni bil seznanjen niti s tem, da poteka postopek razveljavitve enotnega dovoljenja za prebivanje in delo niti z dejansko in pravno podlago za takšen postopek. Tožena stranka ni imela podlage za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka po 2. točki prvega odstavka 144. člena ZPP, saj bi morala tožniku dati možnost, da se zoper ugotovljena dejstva, tj., da ni prijavljen v obvezna socialna zavarovanja ne kot zaposlena oseba ne kot prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, pred izdajo izpodbijane odločbe brani. S tem je bilo poseženo v s

  • UPRS Sodba I U 341/2023-8Upravno sodišče RS · 2024

    Tožena stranka, ki je pristojna za odločanje o podaljšanju enotnega dovoljenja za bivanje in delo, pred odločitvijo, da bo odločala v skrajšanem postopku, ni preverila oziroma iz podatkov v spisu oziroma iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da je preverila, ali je bilo tožniku pravilno vročeno omenjeno obvestilo. V spisu tega obvestila ni, ni niti povratnice o prejemu niti ni navedbe v izpodbijanem aktu, da je ZRSZ obvestilo vročal tujcu po oglasni deski. Tožnik v tožbi pravi, da ne ve, da bi prejel omenjeno obvestilo ZRSZ. Zato v izpodbijanem aktu ni vseh potrebnih dejstev in razlogov, na podlagi katerih bi sodišče lahko presojalo zakonitost uporabe določila drugega odstavka 38. člena ZZSDT z vidika pravice do izjave oziroma obrambe, kot jo razlaga Sodišče EU v zadevah, ko država članica EU izvaja pravo EU. Gre za nesorazmeren poseg v pravico do obrambe glede tega, da tožniku delovno razmerje sploh ni prenehalo, preden je bil izdan upravni akt. To sta procesni kršitvi v tem konkretnem primeru. Sodišče EU je posebej izpostavilo, da mora imeti tujec, ki "nezakonito" biva v državi možnost, da se izreče glede načinov in roka za prostovoljni odhod (na primer gleede dolžin

  • UPRS Sodba I U 1759/2022-16Upravno sodišče RS · 2024

    Tožnik niti ne izpodbija ugotovitve toženke, da je ZRSZ 21. 4. 2022 umaknil soglasje, ker tožnik ni nastopil dela oziroma ni bil prijavljen v obvezna socialna zavarovanja v rokih iz 8. člena ZZSDT-UPB4, zato je odločitev toženke na podlagi tretja alineje prvega odstavka 56. člena ZTuj-2-UPB9 o razveljavitvi dovoljenja pravilna. Tožnik ne izpodbija ugotovitve toženke, da tožniku ni bilo izdano soglasje k pisni odobritvi na podlagi zaposlitve (dokument ZRSZ št. 20220040296 z dne 22. 9. 2022) in da v času, ko je ZRSZ podal umik soglasja k dovoljenju 21. 4. 2022, ni imel veljavne pisne odobritve za zamenjavo delodajalca. Tožbeni ugovor, da za umik soglasja ni bilo pogojev, je kljub temu, da je pavšalen in nekonkretiziran, tudi neutemeljen, saj je ZRSZ glede na navedeno, utemeljeno umaknil soglasje na podlagi 38. člena ZZSDT-UPB4.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 13. 5. 2025
Različice besedila: 5Pokaži ▾
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

6 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 5. 2026
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–6 od 6
  • UPRS Sodba I U 937/2023-11
    Upravno sodišče RS · 19. 5. 2026

    Iz samega umika soglasja izhaja, da je bilo obvestilo vročeno z javnim naznanilom, ker tožnik nima naslova v Republiki Sloveniji, pri čemer ni razvidna podlaga za takšno postopanje, saj drugi odstavek 38. člena ZZSDT izrecno določa, da se obvestilo tujcu vroči osebno, in če to ni mogoče, se obvestilo objavi na oglasni deski. Kljub temu, da torej tožniku ni bilo vročeno obvestilo o nameravanem umiku soglasja, mu tožena stranka ni vročila niti umika soglasja ali ga kako drugače seznanila s tem, da meni, da so podani razlogi za razveljavitev dovoljenja, in mu dala glede tega možnost izjave. Tožnik tako vse do izdaje izpodbijane odločbe ni bil seznanjen niti s tem, da poteka postopek razveljavitve enotnega dovoljenja za prebivanje in delo niti z dejansko in pravno podlago za takšen postopek. Tožena stranka ni imela podlage za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka po 2. točki prvega odstavka 144. člena ZPP, saj bi morala tožniku dati možnost, da se zoper ugotovljena dejstva, tj., da ni prijavljen v obvezna socialna zavarovanja ne kot zaposlena oseba ne kot prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, pred izdajo izpodbijane odločbe brani. S tem je bilo poseženo v s

  • UPRS Sodba I U 341/2023-8
    Upravno sodišče RS · 28. 10. 2024besedilo 2023–2025

    Tožena stranka, ki je pristojna za odločanje o podaljšanju enotnega dovoljenja za bivanje in delo, pred odločitvijo, da bo odločala v skrajšanem postopku, ni preverila oziroma iz podatkov v spisu oziroma iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da je preverila, ali je bilo tožniku pravilno vročeno omenjeno obvestilo. V spisu tega obvestila ni, ni niti povratnice o prejemu niti ni navedbe v izpodbijanem aktu, da je ZRSZ obvestilo vročal tujcu po oglasni deski. Tožnik v tožbi pravi, da ne ve, da bi prejel omenjeno obvestilo ZRSZ. Zato v izpodbijanem aktu ni vseh potrebnih dejstev in razlogov, na podlagi katerih bi sodišče lahko presojalo zakonitost uporabe določila drugega odstavka 38. člena ZZSDT z vidika pravice do izjave oziroma obrambe, kot jo razlaga Sodišče EU v zadevah, ko država članica EU izvaja pravo EU. Gre za nesorazmeren poseg v pravico do obrambe glede tega, da tožniku delovno razmerje sploh ni prenehalo, preden je bil izdan upravni akt. To sta procesni kršitvi v tem konkretnem primeru. Sodišče EU je posebej izpostavilo, da mora imeti tujec, ki "nezakonito" biva v državi možnost, da se izreče glede načinov in roka za prostovoljni odhod (na primer gleede dolžin

  • UPRS Sodba I U 1759/2022-16
    Upravno sodišče RS · 4. 1. 2024besedilo 2023–2025

    Tožnik niti ne izpodbija ugotovitve toženke, da je ZRSZ 21. 4. 2022 umaknil soglasje, ker tožnik ni nastopil dela oziroma ni bil prijavljen v obvezna socialna zavarovanja v rokih iz 8. člena ZZSDT-UPB4, zato je odločitev toženke na podlagi tretja alineje prvega odstavka 56. člena ZTuj-2-UPB9 o razveljavitvi dovoljenja pravilna. Tožnik ne izpodbija ugotovitve toženke, da tožniku ni bilo izdano soglasje k pisni odobritvi na podlagi zaposlitve (dokument ZRSZ št. 20220040296 z dne 22. 9. 2022) in da v času, ko je ZRSZ podal umik soglasja k dovoljenju 21. 4. 2022, ni imel veljavne pisne odobritve za zamenjavo delodajalca. Tožbeni ugovor, da za umik soglasja ni bilo pogojev, je kljub temu, da je pavšalen in nekonkretiziran, tudi neutemeljen, saj je ZRSZ glede na navedeno, utemeljeno umaknil soglasje na podlagi 38. člena ZZSDT-UPB4.

  • UPRS Sodba I U 81/2023-11
    Upravno sodišče RS · 22. 11. 2023besedilo 2023–2025

    Tudi morebitna vložitev vloge za zamenjavo delodajalca, po tem, ko je tožniku po njegovi lastni volji prenehala pogodba o zaposlitvi (tožnik je v svojem odgovoru z dne 22. 11. 2022 navedel zgolj to, da je "dal odpoved", glede na to, da tožnik tedaj nesporno ni bil obvezno socialno zavarovan pa tudi očitno ni šlo za primer iz tretjega odstavka 56. člena ZTuj-21), ne bi mogla vplivati na veljavnost umika soglasja Zavoda, ne glede na to, kdaj bi se tožnik na podlagi zamenjave delodajalca ponovno prijavil v obvezno socialno zavarovanje. Drugi odstavek 38. člena ZZSDT namreč določa, da se mora tujec v 15 dneh ponovno prijaviti v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu (poudarilo sodišče). Umik soglasja je bil torej utemeljen, na tej podlagi pa tudi razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.

  • UPRS Sodba I U 80/2023-11
    Upravno sodišče RS · 20. 11. 2023besedilo 2023–2025

    V tožbi zatrjevane „nekrivdnosti“ odpovedi (slabe razmere in bolezensko stanje) ni moč subsumirati pod določbo tretjega odstavka 56. člena ZTuj-2. Ta določa, da se dovoljenje za začasno prebivanje zaradi prenehanja zaposlitve ali dela tujca, če je brez lastne krivde ali volje ostal brez zaposlitve, ne razveljavi tujcu, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, dokler je upravičen do pravic iz tega naslova. Tožnik namreč niti ne zatrjuje, da bi pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, zato ta izjema razveljavitve dovoljenja v tožnikovem primeru ni uporabljiva. Prav tako za ta upravni spor niso relevantne niti navedbe o dejstvih glede zamenjave tožnikovega delodajalca. Zakon predpisuje poseben postopek zamenjave delodajalca za tujca, ki ima enotno dovoljenje, ki pa na sam postopek razveljavitve enotnega dovoljenja ne vpliva in ne predstavlja ovire za razveljavitev enotnega dovoljenja.

  • UPRS Sodba I U 596/2020-35
    Upravno sodišče RS · 7. 3. 2022besedilo 2021–2023

    V obravnavani zadevi pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku niso podani, zato je treba odločitev v zadevi sprejeti na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka, in v njem s stopnjo zanesljivosti ugotoviti dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev. Tožniku v upravnem postopku ni bila dana možnost izjave, zato je bila s tem storjena bistvena kršitev določb postopka.