Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za razmnoževanje domačih živali

V Pravilniku o pogojih za razmnoževanje domačih živali (Uradni list RS, št. 51/07) se v prvem odstavku 1. člena beseda »samcev« nadomesti z besedilom »samcev v preizkusu«.

Za 1. členom se doda nov 1.a člen, ki se glasi:

(1)Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12).

(2)Šteje se, da proizvodi, ki se zakonito tržijo v drugih državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Turčije, če so proizvedeni v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika in se lahko dajo na trg, razen če je bil izpeljan postopek v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).«.

V 2. členu se črta 14. točka. Dosedanje 15. do 20. točka postanejo 14. do 19. točka.

V 5. členu se črta tretji odstavek. Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek. V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda »četrtega« nadomesti z besedo »tretjega«.

6. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pripust je parjenje plemenjaka in plemenice ali samice iste vrste domačih živali, ki se izvaja na registrirani in odobreni pripustni postaji ali na gospodarstvu za potrebe razmnoževanja tistih domačih živali, ki se zadržujejo na tem gospodarstvu in so vpisane v register tega kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje domačih živali.

(2)Pripust se izvaja ob navzočnosti imetnika plemenjaka.«.

V prvem odstavku 7. člena se črta besedilo »samcev oziroma«.

Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi: Presajanje zarodkov je način razmnoževanja, pri katerem se v pripravljeno prejemnico vstavi predhodno pridobljeni zarodek, ki mora biti v takem razvojnem stadiju, da ga je mogoče uspešno presaditi. Zarodki, ki se uporabljajo pri tej obliki razmnoževanja, morajo biti pridobljeni v odobrenih organizacijah, na predpisan način od darovalcev spolnih celic, ki izpolnjujejo predpisane pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo pridobivanje, promet in presajanje zarodkov.«.

8., 9. in 10. člen se spremenijo tako, da se glasijo:

(1)Imetnik živali mora zagotoviti, da plemenjak izpolnjuje pogoje glede: a) rutinskih diagnostičnih preiskav v skladu s predpisi, ki urejajo rutinske diagnostične preiskave in način zdravljenja plemenjakov v odobrenih osemenjevalnih središčih, in b) pregleda njegove oploditvene sposobnosti iz 1. in 2. točke priloge 1 tega pravilnika, ki ga opravi izvajalec dejavnosti, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo koncesijo za izvajanje naslednjih veterinarskih dejavnosti: spremljanje zdravstvenega stanja živali, fiziologije in patologije, reprodukcije z osemenjevanjem živali na nacionalnem nivoju; sodelovanje pri delu komisije za ocenjevanje, odbiro in priznavanje plemenjakov; laboratorijske preiskave materiala živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov zaradi diagnostike živalskih kužnih in drugih živalskih bolezni oziroma ugotavljanja zdravstvene ustreznosti proizvodov ter specialistične klinične, laboratorijske in druge diagnostične preiskave v skladu s strokovno usmeritvijo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec veterinarskih dejavnosti).

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora imetnik živali, ki uporablja plemenjaka za pripust ali haremski pripust na kmetijskem gospodarstvu, kjer so plemenjaki in plemenice ali samice, ki se pripuščajo, vpisani v register istega gospodarstva, pred vhlevitvijo oziroma začetkom uporabe za pripust ali haremski pripust zagotoviti samo, da ta plemenjak izpolnjuje pogoje iz točke a) prejšnjega odstavka.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena za plemenjake, ki z dokumentacijo o potomcih dokazujejo svojo plodnost, pregled oploditvene sposobnosti semena iz točke b) prvega odstavka tega člena ni potreben.

(1)Ejakulat oziroma seme plemenjakov za osemenjevanje, pripust na pripustni postaji ali haremski pripust pri domačih živalih različnih kmetijskih gospodarstev, morata po svojih biokemijskih, biofizikalnih in morfoloških lastnostih izpolnjevati minimalne pogoje za oploditveno sposobnost iz 3. točke priloge 1 tega pravilnika.

(2)Minimalni pogoji za oploditveno sposobnost semena v osemenjevalnih dozah veljajo tudi za mešano seme.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena so v primerih, navedenih v 4. točki priloge 1 tega pravilnika, mogoča odstopanja od minimalnih pogojev za oploditveno sposobnost semena.

(4)Vsako seme mora biti pred nadaljnjo obdelavo ali distribucijo v sveži obliki makroskopsko in mikroskopsko pregledano v laboratoriju veterinarske ambulante osemenjevalnega središča v skladu z 2. točko priloge 1 tega pravilnika.

(5)Če veterinar osemenjevalnega središča pri pregledu ejakulata oziroma semena ugotovi, da ta ne izpolnjuje minimalnih oploditvenih pogojev, ga mora uničiti v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za promet z živalskim semenom, jajčnimi celicami in zarodki. Izjemoma se tako seme lahko ohrani za tiste vrste ali pasme domačih živali, katerih stopnja ogroženosti je v skladu s predpisom, ki ureja ohranjanje biotske raznovrstnosti v živinoreji, opredeljena kot kritična ali ogrožena.

(6)O pregledu iz četrtega odstavka tega člena osemenjevalno središče, kjer je bil pregled opravljen, vodi evidenco, ki obsega podatke iz 2. in 3. točke priloge 1 tega pravilnika.

(7)Evidenco iz prejšnjega odstavka mora osemenjevalno središče hraniti še najmanj tri leta po uničenju ali izdaji semena končnemu uporabniku.

(1)Globoko zamrznjeno seme (v nadaljnjem besedilu: zamrznjeno seme) mora biti pred skladiščenjem 30 dni v izolaciji v izolacijskih prostorih osemenjevalnega središča ali centra.

(2)V času, ko je seme v izolaciji, se za vsako serijo semena opravijo preiskave glede stanja embalaže in izpolnjevanja pogojev iz 3. točke priloge 1 tega pravilnika.

(3)Vzorčenje za preiskave iz prejšnjega odstavka opravi veterinar osemenjevalnega središča ali izvajalec veterinarskih dejavnosti, preiskave pa izvajalec veterinarskih dejavnosti.

(4)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko preiskave semena opravi osemenjevalno središče samo pod pogojem, da preiskave 25 odstotkov vzporednih vzorcev serij semena opravi izvajalec veterinarskih dejavnosti.

(5)Vzorec zamrznjenega semena, namenjen za preiskavo, mora biti od odvzema do preiskave hranjen v tekočem dušiku.

(6)Če se pri pregledu odtajanega semena pred uskladiščenjem ugotovi, da seme ne izpolnjuje minimalnih oploditvenih pogojev, mora veterinar osemenjevalnega središča v skladu s predpisom, ki ureja veterinarske pogoje za promet z živalskim semenom, jajčnimi celicami in zarodki, uničiti celotno serijo zamrznjenega semena takega plemenjaka. Izjemoma se tako seme lahko ohrani za tiste vrste ali pasme domačih živali, katerih stopnja ogroženosti je v skladu s predpisom, ki ureja ohranjanje biotske raznovrstnosti v živinoreji, opredeljena kot kritična ali ogrožena in pri visoko vrednih plemenjakih, ki jih potrdi strokovni svet priznane rejske organizacije.

(7)Kadar se pri pregledu iz drugega odstavka tega člena glede izpolnjevanja pogojev iz 3. točke priloge 1 tega pravilnika ugotovijo negativna odstopanja v višini najmanj 20 odstotkov od predpisanih vrednosti, mora imetnik pred nadaljnjo uporabo plemenjaka ponovno opraviti popolni pregled oploditvene sposobnosti plemenjaka.

(8)Zamrznjeno seme mora biti skladiščeno v osemenjevalnem središču ali centru tako, da je mogoče naknadno odvzeti vzorce semena iste serije oziroma skladiščeno ločeno po posameznih serijah do odprodaje.

(9)Centri in obrati morajo zagotoviti, da se pri izvajalcu dejavnosti pregleda 25 odstotkov vzporednih vzorcev serij semena, ki ni bilo pridobljeno v Sloveniji in se uporablja v Sloveniji. Vzorčenje opravi veterinar centra ali obrata ali izvajalec veterinarskih dejavnosti, preiskave pa izvajalec veterinarskih dejavnosti.«.

(1)Izvajalci razmnoževanja domačih živali (v nadaljnjem besedilu: izvajalci razmnoževanja) po tem pravilniku so lahko: - veterinarska organizacija s koncesijo za izvajanje reprodukcije z osemenjevanjem (v nadaljnjem besedilu: koncesionar); - imetnik živali s koncesijo; - pripustna postaja; - imetnik plemenjaka ali samca v preizkusu, ki izvaja pripust ali haremski pripust na kmetijskem gospodarstvu, kjer so plemenjaki, plemenice in samice vpisani v register domačih živali tega gospodarstva; - imetnik plemenjaka ali samca v preizkusu, ki izvaja haremski pripust na plemenicah in samicah, vpisanih v registre različnih kmetijskih gospodarstev; - organizacije za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov.

(2)Izvajalci razmnoževanja morajo izdajati predpisane dokumente o razmnoževanju, voditi predpisane evidence in poročati na način, določen s tem pravilnikom.«.

V 13. členu se besedilo »Veterinarsko upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS)« nadomesti z besedilom »Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava)«.

V prvem odstavku 18. člena se črtata besedilo »prašičev ali« in besedilo »prašičereji oziroma«. V četrtem odstavku se za besedo »govedoreji« črta vejica in beseda »prašičereji«. V petem odstavku se v drugi alineji črta besedilo »ali samca«. V šestem odstavku se besedilo »samcev na plemenicah in samicah oziroma pripustu plemenjakov na samicah« nadomesti z besedilom »plemenjakov na samicah in plemenicah«. V peti alineji se črta besedilo »in samca«. Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita: »(7) Potrdilo o pripustu oziroma osemenitvi svinj, ki se izda ob pripustu ali osemenitvi svinj, se izpolni le v primeru, če je osemenitev opravil koncesionar ali je bil pripust opravljen na pripustni postaji, vsebovati pa mora naslednje podatke: - neponovljivo številko potrdila; - vrsto razmnoževanja (pripust/osemenitev); - ime in priimek oziroma naziv imetnika svinje; - G-MID imetnika svinje; - datum osemenitve oziroma pripusta; - identifikacijska oznaka svinje; - pasma/hibrid svinje; - plodnostne motnje; - zaporedna prasitev; - zaporedni pripust; - identifikacijska oznaka merjasca; - serija semena (pri osemenitvi); - pasma/hibrid merjasca; - način pripusta (pripust/osemenitev); - šifra osemenjevalca; - podpis izvajalca razmnoževanja.

(8)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v prašičereji ob pripustu ali osemenitvi, ki jo izvede imetnik živali s koncesijo iz 12. člena tega pravilnika, ne izpolni obrazec iz prejšnjega odstavka, ampak se vodi Dnevnik pripustov in osemenitev, ki je opredeljen v potrjenem rejskem programu za prašiče in objavljen na spletni strani ministrstva ter vsebuje naslednje podatke: - neponovljivo številko potrdila; - G-MID, osebno ime rejca, podpis rejca; - datum osemenitve oziroma pripusta; - način razmnoževanja (pripust/osemenitev); - identifikacijska oznaka svinje; - pasma/hibrid svinje; - zaporedna prasitev; - zaporedni pripust po vrsti; - število pripustov v oestrusu; - identifikacijska oznaka merjasca; - serija semena (pri nakupu semena); - pasma/hibrid merjasca; - šifra osemenjevalca.«. Dosedanji sedmi odstavek postane deveti odstavek. Dosedanji osmi odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(10) Ne glede na določbe drugega, tretjega, petega, šestega, sedmega, osmega in devetega odstavka tega člena lahko dokumenti vsebujejo tudi druge podatke, če je tako določeno s predpisi, ki urejajo poreklo in zootehniške standarde za plemenske živali, ali veterinarskimi predpisi, oziroma druge potrebne podatke.«.

V četrtem odstavku 19. člena se beseda »VURS« nadomesti z besedo »Upravo«. V sedmem odstavku se črta besedilo »ali samca«. V dvanajstem odstavku se črta besedilo »ali samca«.

V prvem odstavku 20. člena se besedilo »prvega oziroma drugega« nadomesti z besedilom »prvega, drugega oziroma sedmega«.

V drugem odstavku 22. člena se za besedo »četrtega« doda besedilo »oziroma sedmega«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik plemenjaka, ki je izvajalec pripusta, vodi samo dnevnik pripustov v skladu s šestim in osmim odstavkom 18. člena tega pravilnika.«.

V 23. členu se besedilo »Samci in plemenjaki« nadomesti z besedo »Plemenjaki«.

V petem odstavku 25. člena se besedilo »pomočnike in NVI« nadomesti z besedilom »pomočnike ter Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI)« beseda »VURS« pa se nadomesti z besedo »Uprava«.

V šestem in sedmem odstavku 27. člena se beseda »VURS« povsod nadomesti z besedo »Uprave«.

Priloga 1: »Minimalni pogoji za oploditveno sposobnost semena« se nadomesti z novo prilogo 1 »Pogoji za oploditveno sposobnost semena«, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-417/2012 Ljubljana, dne 19. maja 2015 EVA 2012-2330-0215 Mag. Dejan Židan l.r. minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano text="Priloga: »Priloga 1: Pogoji za oploditveno sposobnost semena 1. Osnovni androloški pregled plemenjaka obsega: – identifikacijo živali, starost; – klinični pregled živali (temperament, kondicija, morebitne konstitucijske napake, pregled zunanjih spolnih organov, obnašanje pri paritvi ali odvzemu ejakulata – ocena libida; – odvzem ejakulata; – osnovni laboratorijski pregled ejakulata. 2. Popolni androloški pregled plemenjaka poleg osnovnega pregleda iz prejšnje točke te priloge obsega še: – makroskopsko oceno semena oziroma osemenjevalnih doz v skladu s 3. točko te priloge, ločeno za bike, žrebce, merjasce, ovne in kozle; – mikroskopsko oceno semena oziroma osemenjevalnih doz v skladu s 3. točko te priloge, ločeno za bike, žrebce, merjasce, ovne in kozle; – mikrobiološko oceno semena oziroma osemenjevalnih doz v skladu s 3. točko te priloge, ločeno za bike, žrebce, merjasce, ovne in kozle; – pregled semena glede na prisotnost tujih primesi (delci stelje, dlaka, urin, kri, eritrociti, itd.); – samo pri plemenjakih, vključenih v osemenjevalno središče, ugotavljanje sposobnosti za pridobivanje semena; – samo pri plemenjakih, vključenih v osemenjevalno središče, ugotavljanje sposobnosti semena za konzerviranje v tekočem stanju in za globoko zamrzovanje. 3. Minimalni pogoji za oploditveno sposobnost semena 3.1 BIK a) Oploditvena sposobnost ejakulata za uporabo pri pripustu: – volumen: 2 ml; – barva: slonokoščena, rumenkasta, mlečna; – vonj: vrstno značilen; – progresivna gibljivost semenčic: najmanj 65 %; – gostota: >500 milijonov semenčic v ml; – valovanje: najmanj ocena 3; – delež morfološko spremenjenih semenčic: do 20 %; – skupno število bakterij: do 5000 CFU/ml. b) Oploditvena sposobnost semena v tekoče konzerviranih osemenjevalnih dozah: – progresivna gibljivost semenčic: najmanj 60 %; – delež morfološko spremenjenih semenčic: do 20 %; – število progresivno gibljivih in morfološko normalnih semenčic v dozi svežega semena: najmanj 5 milijonov; – skupno število bakterij: do 500 CFU/ml. c) Oploditvena sposobnost semena po odtajanju globoko zamrznjenih osemenjevalnih doz: – progresivna gibljivost semenčic: najmanj 50 %; – delež morfološko spremenjenih semenčic: do 30 %; – progresivna gibljivost po rezistenčnem testu: najmanj 40 %; – število progresivno gibljivih in morfološko normalnih semenčic v dozi po odtajanju: najmanj 10 milijonov; – skupno število bakterij: do 500 CFU/ml. 3.2 MERJASEC a) Oploditvena sposobnost ejakulata za uporabo pri pripustu: – volumen: 100 ml; – barva: mlečno bela; – vonj: vrstno značilen; – progresivna gibljivost semenčic: najmanj 60 %; – delež mrtvih semenčic: do 20 %; – delež patološko spremenjenih semenčic: do 20 %; – gostota: >100 milijonov semenčic v ml; – skupno število bakterij: do 5000 CFU/ml. b) Oploditvena sposobnost semena v tekoče konzerviranih osemenjevalnih dozah: – progresivna gibljivost semenčic: najmanj 60 %; – število progresivno gibljivih in morfološko normalnih semenčic v dozi za osemenitev: 3 milijarde; – volumen: 50 ml; – skupno število bakterij: do 500 CFU/ml. c) Oploditvena sposobnost semena po odtajanju globoko zamrznjenih osemenjevalnih doz: – progresivna gibljivost semenčic: najmanj 50 %; – število progresivno gibljivih in morfološko normalnih semenčic v dozi za osemenitev: 3 milijarde; – volumen: 50 ml; – skupno število bakterij: do 500 CFU/ml. 3.3 ŽREBEC a) Oploditvena sposobnost ejakulata za uporabo pri pripustu: – volumen: 50 ml; – volumen brez sluzi: najmanj 25 ml; – barva: sivobela; – vonj: vrstno značilen; – progresivna gibljivost semenčic: najmanj 60 % (odvisno od paritvene sezone in starosti plemenjaka, dovoljeno odstopanje do 20 %); – delež mrtvih semenčic: do 25 %; – gostota: >100 milijonov semenčic v ml; – delež patoloških semenčic: do 30 % (odvisno od paritvene sezone in starosti plemenjaka, dovoljeno odstopanje do 15 %); – skupno število semenčic v ejakulatu: najmanj 2 milijardi, od tega najmanj 1 milijarda progresivno gibljivih; – skupno število bakterij: do 5000 CFU/ml. b) Oploditvena sposobnost semena v tekoče konzerviranih osemenjevalnih dozah: – progresivna gibljivost semenčic: najmanj 60 %; – število progresivno gibljivih in morfološko normalnih semenčic v dozi za osemenitev: najmanj 500 milijonov; – skupno število bakterij: do 500 CFU/ml. c) Oploditvena sposobnost semena po odtajanju globoko zamrznjenih osemenjevalnih doz: – progresivna gibljivost semenčic: najmanj 40 %; – število progresivno gibljivih in morfološko normalnih semenčic v dozi za osemenitev: najmanj 500 milijonov; – skupno število bakterij: do 500 CFU/ml. 3.4 OVEN IN KOZEL a) Oploditvena sposobnost ejakulata za uporabo pri pripustu: – volumen: 0,5 ml; – barva: slonokoščena; – vonj: vrstno značilen; – valovanje: najmanj ocena 3; – progresivna gibljivost semenčic: do 70 % (odvisno od paritvene sezone in starosti plemenjaka; dovoljeno odstopanje do 20 %); – delež mrtvih semenčic: do 20 %; – gostota: 1 milijarda semenčic v ml; – delež patoloških semenčic: do 20 % (odvisno od paritvene sezone in starosti plemenjaka, dovoljeno odstopanje do 15 %); – skupno število bakterij: do 5000 CFU/ml. b) Oploditvena sposobnost semena v tekoče konzerviranih osemenjevalnih dozah: – progresivna gibljivost semenčic: najmanj 70 %; – skupno število bakterij: do 500 CFU/ml; – število progresivno gibljivih semenčic v dozi za osemenitev: od 70 do 100 milijonov. c) Oploditvena sposobnost semena v tekoče konzerviranih osemenjevalnih dozah: – število progresivno gibljivih semenčic v dozi za osemenitev: 200 milijonov; – skupno število bakterij: do 500 CFU/ml. 4. Odstopanja od minimalnih pogojev za oploditveno sposobnost semena Minimalni pogoji za oploditveno sposobnost semena lahko tudi odstopajo od predpisanih vrednosti, kadar gre za pripravo semena v poskusne namene ali uvajanje novih tehnik osemenjevanja (globoko intrauterino osemenjevanje) oziroma kadar gre za seme genetsko visoko vrednih plemenjakov oziroma za seme, ki se uporablja za posebne namene (genska banka). V tem primeru mora biti na spremni dokumentaciji ali osemenjevalnih dozah semena posebna oznaka z navedbo, da gre za seme genetsko visoko vrednih plemenjakov, poizkus, poseben namen ali za uvajanje novih tehnik. Genetsko visoko vredne plemenjake, pri katerih je dovoljeno odstopanje od meril, navedenih v tej prilogi, določi delovna skupina za oceno in odbiro plemenjakov. V vseh primerih mora biti iz spremne dokumentacije razvidno, kakšno je odstopanje od minimalnih pogojev, navedenih v 3. točki te priloge.«."