30. člen ZBPP-C

V obravnavani zadevi je bilo v postopku pred pristojnim organom za BPP kot nesporno ugotovljeno, da je tožnica v postopku, v katerem ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspela. Nesporno je bilo tudi ugotovljeno, da tožnica na podlagi sodne poravnave ni pridobila premoženja. Tožnica pa v postopku pred organom za BPP, ko ji je bila dana možnost izjave, tudi ni ugovarjala s strani organa ugotovljenim dejstvom, da je njen zakonec lastnik nepremičnin in da skupna vrednost teh po oceni GURS znaša 20.217,23 EUR, ter zaključku organa, da je s tem presežen znesek 14.281,44 EUR, do katerega vrednosti premoženja je prosilcu še mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč. Upoštevaje navedeno torej obveznost tožnice, da vrne stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, temelji na ugotovitvi organa za BPP, da materialnih pogojev za brezplačno pravno pomoč sedaj ne bi več izpolnjevala, saj se je njeno premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšalo do te mere, da ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči.

Po določbi 30. člena ZBPP-C, na katero se napačno sklicuje tožena stranka, se postopek konča po prej veljavnem zakonu, če se je postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena BPP, pravnomočno končal pred uveljavitvijo ZBPP-C, pa upravičenec do BPP v njem ni uspel ali če država ni uspela izterjati sredstev za BPP od nasprotne stranke. Po določbi petega odstavka sedaj veljavnega 48. člena ZBPP je upravičenec do BPP, če je na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave.

Upravni postopek izdaje izpodbijanega sklepa, to je postopek izdaje sklepa o vrnitvi stroškov brezplačne pravne pomoči, se je začel in končal že po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči. Spremenjeni ZBPP pa v novem, petem odstavku 48. člena določa, da če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena (le ta se nanaša na stroške postopka, če je dobil odškodnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje) dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave. Določilo 29. člena ZBPP-C se ne nanaša na obravnavani primer, saj se v obravnavanem primeru postopek, zaradi katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni končal s pravnomočno ali nepravnomočno odločbo, ampak se je končal s sodno poravnavo. Gre za različen zaključek postopka, saj 48. čl

49. člen in 41. člen ZBPP upravičencu do brezplačne pravne pomoči nalagata, da v roku štirih let od pravnomočnosti odločbe strokovno službo za brezplačno pravno pomoč obvešča o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Če prosilec ne ravna tako, se že plačana brezplačna pravna pomoč v skladu s 43. členom ZBPP šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, to pa je upravičenec dolžan vrniti.