26. člen ZBPP-C
49. člen se spremeni tako, da se glasi: Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, je dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja oziroma dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, je pod pogoji iz prejšnjega odstavka dolžan povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače. Če se je postopek izterjave od nasprotne stranke neuspešno zaključil po letu dni od pravnomočnega zaključka sodnega postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, se upošteva materialni položaj upravičenca ob zaključku postopka izterjave. Ob nastopu okoliščin iz prvega ali drugega odstavka tega člena ravna pristojni organ za BPP po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Pri ugotavljanju višine stroškov, ki naj jih upravičenec na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena povrne, upošteva pristojni organ za BPP razmerje med višino stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, oziroma tistega dela stroškov postopka iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, ki jih Republika Slovenija ni uspela izterjati od nasprotne stranke, in trenutnim materialnim položajem upravičenca, ter na tej podlagi določi, kolikšen del stroškov mora upravičenec povrniti. Kadar upravičenec do brezplačne pravne pomoči v skladu z drugim odstavkom tega člena plača znesek, ki ga Republiki Sloveniji dolguje nasprotna stranka, preide nanj terjatev, ki jo je imela Republika Slovenija do nasprotne stranke. V obdobju iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena je upravičenec dolžan ravnati skladno z 41. členom tega zakona. Za namen ugotavljanja dejstev in povrnitve sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena ima državni pravobranilec pravico do pridobitve potrebnih osebnih podatkov iz evidence, ki jo v zvezi z davčnimi obveznostmi zavezanca, ki je upravičen do brezplačne pravne pomoči, vodi pristojni davčni organ, ter drugih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki se vodijo v zvezi z dohodki in premoženjem zavezanca.«.
- VSM Sklep V Cp 93/2026Višje sodišče v Mariboru · 2026
V skladu s 46. členom ZBPP o višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da nobena človekova pravica ne zagotavlja pravice do revizije in da sme zakonodajalec zato v izhodišču prosto presoditi, ali bo omogočil revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli (Vrhovnega sodišča).
- UPRS sodba III U 180/2015Upravno sodišče RS · 2015
Šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C) z dne 17. 3. 2015 je bilo izrecno in nedvoumno določeno, da se med stroške sodnega postopka štejejo tudi stroški, ki jih namesto upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP tekom sodnega postopka iz proračuna založi Republika Slovenija, kar pomeni, da mora biti tudi o njih (višini, zavezancu za plačilo) odločeno v sodni odločbi. Zato sodišče meni, da tožniku ni mogoče očitati, da zoper neodločitev Okrajnega sodišča v sodbi opr. št. V P 1402/2009 z dne 13. 12. 2011 o povrnitvi navedenih stroškov z argumentacijo, da so bili izplačani iz sredstev sodišča, ni izrecno ugovarjal oz. pravočasno zahteval izdaje dopolnilne sodbe. Posledično mu tudi ni mogoče naložiti povrnitve vseh navedenih sodnih stroškov, ki bi jih pristojno sodišče moralo določiti po uradni dolžnosti in jih v pretežnem delu naložiti nasprotni stranki, saj je tožnik s svojim tožbenim zahtevkom v pretežnem delu uspel (70,85 %).
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 2. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sklep V Cp 93/2026Višje sodišče v Mariboru · 3. 2. 2026
V skladu s 46. členom ZBPP o višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da nobena človekova pravica ne zagotavlja pravice do revizije in da sme zakonodajalec zato v izhodišču prosto presoditi, ali bo omogočil revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli (Vrhovnega sodišča).
- UPRS sodba III U 180/2015Upravno sodišče RS · 3. 9. 2015
Šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C) z dne 17. 3. 2015 je bilo izrecno in nedvoumno določeno, da se med stroške sodnega postopka štejejo tudi stroški, ki jih namesto upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP tekom sodnega postopka iz proračuna založi Republika Slovenija, kar pomeni, da mora biti tudi o njih (višini, zavezancu za plačilo) odločeno v sodni odločbi. Zato sodišče meni, da tožniku ni mogoče očitati, da zoper neodločitev Okrajnega sodišča v sodbi opr. št. V P 1402/2009 z dne 13. 12. 2011 o povrnitvi navedenih stroškov z argumentacijo, da so bili izplačani iz sredstev sodišča, ni izrecno ugovarjal oz. pravočasno zahteval izdaje dopolnilne sodbe. Posledično mu tudi ni mogoče naložiti povrnitve vseh navedenih sodnih stroškov, ki bi jih pristojno sodišče moralo določiti po uradni dolžnosti in jih v pretežnem delu naložiti nasprotni stranki, saj je tožnik s svojim tožbenim zahtevkom v pretežnem delu uspel (70,85 %).