2. člen MKPPH

Pogodbenice morajo pri zagotavljanju in uresničevanju pomoči pri preskrbi s hrano za najranljivejše skupine prebivalstva vedno upoštevati ta načela: (a) splošna načela pomoči pri preskrbi s hrano: (i) zagotoviti pomoč pri preskrbi s hrano samo, kadar je to najučinkovitejše in najprimernejše sredstvo za obravnavo potreb po hrani in hranilih skupin prebivalstva; (ii) zagotoviti pomoč pri preskrbi s hrano ob upoštevanju dolgoročnih ciljev obnove in razvojnih ciljev v državah prejemnicah, po potrebi pa podpirati širši cilj doseganja prehranske varnosti; (iii) zagotoviti pomoč pri preskrbi s hrano tako, da se ohranjajo možnosti za preživljanje ter krepita samostojnost in odpornost ranljivih skupin prebivalstva ter lokalnih skupnosti in preprečuje nastanek kriz, povezanih s prehransko varnostjo, omogočijo priprave nanje, da se ublažijo ali zagotovi ukrepanje; (iv) zagotoviti pomoč pri preskrbi s hrano tako, da se prepreči odvisnost ter čim bolj zmanjšajo neposredni in posredni negativni učinki na upravičence in druge; (v) zagotoviti pomoč pri preskrbi s hrano, tako da ne prizadene lokalne proizvodnje, tržnih razmer, tržnih struktur in trgovine ali cen osnovnih dobrin za ranljive skupine prebivalstva; (vi) zagotoviti pomoč v hrani po možnosti v celoti v obliki donacij; (b) načela učinkovitosti pomoči pri preskrbi s hrano: (i) čim bolj zmanjšati stroške, povezane z zagotavljanjem pomoči, da se povečata znesek, ki je na razpolago za pomoč pri preskrbi s hrano za ranljive skupine prebivalstva, in njena učinkovitost; (ii) prizadevati si za sodelovanje, usklajevanje in izmenjavo informacij, da se izboljšajo uspešnost in učinkovitost programov pomoči pri preskrbi s hrano ter usklajenost med pomočjo pri preskrbi s hrano in z njo povezanimi področji politik in dokumenti; (iii) kadar je mogoče in primerno, nabavljati hrano in druge dele pomoči pri preskrbi s hrano na lokalni ali regionalni ravni; (iv) kadar je mogoče in v skladu s potrebami povečevati zagotavljanje nevezanih denarnih sredstev za pomoč pri preskrbi s hrano; (v) dati pomoč za hrano v denarju, samo če se ugotovi taka potreba in se s tem izboljša prehranska varnost ranljivih skupin prebivalstva; pomoč v denarju mora temeljiti na pregledni in nepristranski tržni analizi ter ne sme povzročati motenj na trgu; (vi) zagotoviti, da pomoč pri preskrbi s hrano ne postane sredstvo pogodbenic za uresničevanje lastnih ciljev glede razvoja trga; (vii) čim bolj se izogibati ponovnemu izvozu pomoči v hrani, razen kadar se s tem preprečijo izredne razmere ali zagotovi odziv nanje; ponovno izvoziti pomoč v hrani samo tako, da se ne povzročajo motnje na trgu; (viii) po potrebi priznati pristojnim organom ali zainteresiranim stranem glavno vlogo in odgovornost za organizacijo, usklajevanje in izvajanje pomoči pri preskrbi s hrano; (c) načela zagotavljanja pomoči pri preskrbi s hrano: (i) usmeriti pomoč pri preskrbi s hrano na potrebe po hrani in hranilih najranljivejših skupin prebivalstva; (ii) vključiti upravičence v ocenjevanje svojih potreb ter opredelitev, izvajanje, spremljanje in vrednotenje pomoči pri preskrbi s hrano, po potrebi pa tudi druge ustrezne zainteresirane strani; (iii) zagotoviti pomoč pri preskrbi s hrano, ki ustreza veljavnim standardom varnosti in kakovosti ter spoštuje kulturne in lokalne prehranjevalne navade ter prehranske potrebe upravičencev; (iv) spoštovati dostojanstvo upravičencev do pomoči pri preskrbi s hrano; (d) načela odgovornosti pri pomoči pri preskrbi s hrano: (i) sprejeti posebne in ustrezne ukrepe za večjo odgovornost in preglednost politik, programov in dejavnosti v zvezi s pomočjo pri preskrbi s hrano; (ii) redno in pregledno spremljati in sporočati rezultate in učinek dejavnosti pri pomoči pri preskrbi s hrano, da se dodatno razvijejo dobre prakse in čim bolj poveča njihova učinkovitost.