6. člen ZSPJS-S
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Postopki pri delodajalcih za vračilo preveč določenih in izplačanih plač ter postopki pred pristojnimi sodišči za vračilo preveč določenih in izplačanih plač, sproženi pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona. Rok, v katerem mora delodajalec javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju predložiti novo pisno obvestilo in mu izročiti predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep iz prvega odstavka 3.a člena zakona, teče od uveljavitve tega zakona. V postopkih pred pristojnimi sodišči lahko delodajalec in javni uslužbenec oziroma funkcionar skleneta poravnavo pod pogoji, ki jih 3.a člen zakona določa za sklenitev dogovora oziroma odpust dolga. Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki v skladu s predpisi, veljavnimi do uveljavitve tega zakona, ob uveljavitvi tega zakona preveč izplačanega zneska plače še niso vrnili v celoti, se znesek dolga, ki še ni vrnjen in presega višino zneska napačno izplačanih plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena zakona oziroma presega dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas pred mesecem, ko se mu je plača začela izplačevati v skladu z zakonom, na podlagi tega zakona odpusti. Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so do uveljavitve tega zakona preveč izplačani znesek plače v celoti ali delno že vrnili, imajo pravico do vračila razlike, če vrnjeni znesek presega višino zneska, določenega v petem odstavku 3.a člena zakona, oziroma vračila celotnega zneska vrnjenih sredstev, če je javni uslužbenec na podlagi sedmega odstavka 3.a člena zakona upravičen do odpusta dolga. Zahteva za vračilo zneska oziroma predlog za odpust dolga se vloži v 30 dneh od pisnega obvestila delodajalca iz prvega odstavka tega člena.
- VDSS sodba Pdp 1101/2015Višje delovno in socialno sodišče · 2015
V konkretnem primeru je prišlo do preplačila plače tožencu za sporno obdobje zaradi tega, ker se je nepravilno upoštevalo določilo o odpravljanju nesorazmerja v osnovnih plačah. Napačno je bila izračunana skupna razlika za odpravo nesorazmerja ob upoštevanju 34. namesto pravilno 32. plačnega razreda, ki bi se moral upoštevati zaradi nižje stopnje izobrazbe tudi pri odpravi nesorazmerij v osnovni plači v skladu z določbo 49. č člena ZSPJS, kar je vplivalo na obračun in izplačila plače in povzročilo izplačilo previsoke plače toženi stranki. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za vračilo preveč izplačanih plač v spornem obdobju. Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, po katerem je javni uslužbenec upravičen do višje plače kot je zakonsko določena, je nično in zato nima
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 12. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Pdp 1101/2015Višje delovno in socialno sodišče · 10. 12. 2015
V konkretnem primeru je prišlo do preplačila plače tožencu za sporno obdobje zaradi tega, ker se je nepravilno upoštevalo določilo o odpravljanju nesorazmerja v osnovnih plačah. Napačno je bila izračunana skupna razlika za odpravo nesorazmerja ob upoštevanju 34. namesto pravilno 32. plačnega razreda, ki bi se moral upoštevati zaradi nižje stopnje izobrazbe tudi pri odpravi nesorazmerij v osnovni plači v skladu z določbo 49. č člena ZSPJS, kar je vplivalo na obračun in izplačila plače in povzročilo izplačilo previsoke plače toženi stranki. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za vračilo preveč izplačanih plač v spornem obdobju. Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, po katerem je javni uslužbenec upravičen do višje plače kot je zakonsko določena, je nično in zato nima