Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje

S tem pravilnikom se določajo normativi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, potrebnih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ter normativi za oblikovanje oddelkov ter spremstvo otrok.

Ta pravilnik velja za vse vrtce, vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov, razen določb o normativih za administrativno-računovodske in tehnične delavce, ki ne veljajo za zasebne vrtce.

(1)V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17).

(2)Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

-        osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;

-        nižja poklicna izobrazba je tretja raven po KLASIUS-SRV;

-        srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;

-        srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;

-        višja strokovna izobrazba ali višješolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;

-        visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2 po KLASIUS-SRV;

-        visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.

(1)Vrtec, ki ima 10 ali več oddelkov, vodi ravnatelj, ki je pedagoški vodja in poslovodni organ.

(2)Ravnatelj mora v okviru polne delovne obveznosti opraviti:

-        v vrtcu z 10 ali 11 oddelki 3 ure dela z otroki oziroma 4 ure svetovalnega dela na teden;

-        v vrtcu z 12 ali 13 oddelki 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.

(3)Ravnatelj v vrtcu s 14 in več oddelki v okviru polne delovne obveznosti nima obveznosti dela z otroki oziroma svetovalnega dela.

(1)Ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja v vrtcu s 17 oddelki, za vsakih nadaljnjih 18 oddelkov se sistemizira dodatno delovno mesto pomočnika ravnatelja.

(2)V vrtcu s 17 oddelki je obveznost pomočnika ravnatelja v okviru polne delovne obveznosti 13,5 ure dela z otroki oziroma 18 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več od 17 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Enako se določi obveznost dela z otroki oziroma svetovalnega dela za vsakega naslednjega pomočnika ravnatelja.

(3)Če pomočnik ravnatelja pedagoško vodi oddelke na treh lokacijah, se normativ za sistemizacijo zmanjša za en oddelek, za vsaki dve dodatni lokaciji pa še za en oddelek.

Organizacijsko enoto vrtca vodi ravnatelj, ki je pedagoški vodja. V organizacijski enoti vrtca z osmimi oddelki mora ravnatelj v okviru polne delovne obveznosti opraviti 10,5 ure dela z otroki oziroma 14 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več od osmih oddelkov se obveznost ravnatelja zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.

(1)V vrtcu pri šoli imenuje ravnatelj za pedagoško in organizacijsko vodenje oddelkov vrtca pomočnika ravnatelja. V okviru polne delovne obveznosti mora pomočnik ravnatelja opraviti v vrtcu z enim oddelkom 21 ur dela z otroki oziroma 28 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več se mu obveznost zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Če del obveznosti dela z otroki oziroma svetovalnega dela pomočnik ravnatelja opravi v šoli, mora v vrtcu opraviti najmanj 2 uri dela z otroki na teden oziroma toliko ur svetovalnega dela, kot jih vrtcu pripada na podlagi normativa za svetovalnega delavca. Ena ura dela z otroki v vrtcu pomeni 0,7 ure pouka oziroma 0,8 ure podaljšanega bivanja.

(2)Če ima vrtec pri šoli več enot, lahko ravnatelj v dislociranih enotah za organizacijsko vodenje pooblasti strokovnega delavca v tej enoti.

(3)Če pomočnik ravnatelja pedagoško vodi 20 oddelkov v vrtcih pri več šolah, nima obveznosti dela z otroki oziroma svetovalnega dela. Za vsaka dva oddelka manj opravi 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Za pedagoško vodenje na treh lokacijah se število oddelkov pedagoškega vodenja zniža za en oddelek, za vsaki dodatni dve lokaciji se zniža še za en oddelek.

(1)Zasebni vrtec mora za prva dva oddelka zagotoviti za vsak oddelek po 2 uri pedagoškega vodenja tedensko, za vsak nadaljnji oddelek pa 1 uro. Pedagoško vodenje lahko izvaja strokovni delavec, ki izpolnjuje pogoje za delovno mesto ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja vrtca.

(2)Pomočnik ravnatelja v zasebnem vrtcu mora imeti z zasebnim vrtcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Vodja enote vrtca je lahko vzgojitelj ali svetovalni delavec. Za vodenje enote vrtca lahko ravnatelj pooblasti tudi pomočnika ravnatelja, ki to delo opravlja v okviru svojih nalog.

(1)V vrtcu z 20 oddelki se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca.

(2)Če opravlja svetovalni delavec delo na 3 do 5 lokacijah, se normativ za sistemizacijo zmanjša za dva oddelka, če opravlja delo na več kot 5 lokacijah, pa se normativ zmanjša za štiri oddelke.

(3)Vrtec, ki glede na število oddelkov ne dosega normativov oziroma presega normative za eno delovno mesto, v ustreznem deležu sistemizira delovno mesto svetovalnega delavca, vendar v samostojnem javnem vrtcu ne manj kot 0,50 deleža delovnega mesta.

(4)V šoli, ki ima vrtec, se za 20 oddelkov za opravljanje svetovalnega dela v vrtcu sistemizira delovno mesto svetovalnega delavca, vendar ne manj kot 0,25 deleža delovnega mesta.

(1)V vrtcu s 60 oddelki se sistemizira eno delovno mesto organizatorja prehrana in eno delovno mesto organizatorja zdravstveno-higienskega režima.

(2)Če opravlja organizator prehrane ali organizator zdravstveno-higienskega režima delo na štirih do šestih lokacijah, se normativ zmanjša za dva oddelka, če opravlja delo na več kot šestih lokacijah, pa se normativ zmanjša za štiri oddelke.

Vrtec, ki glede na število oddelkov ne dosega normativov, določenih za strokovne delavce, sistemizira delovno mesto v ustreznem deležu, vrtec, ki pa glede na število oddelkov presega normativ za eno delovno mesto, lahko v ustreznem deležu sistemizira dodatno delovno mesto.

(1)Mentorju za delo s pripravnikom oziroma drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, pripada dodatek za mentorstvo za 4 ure tedensko v obdobju izvajanja mentorstva.

(2)Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden:

-    dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje;

-    tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.

(1)V vrtcu s 15. oddelki se za nudenje dodatne strokovne pomoči za otroke s posebnimi potrebami in za delo z otroki z rizičnimi dejavniki sistemizira delovno mesto za vzgojitelja predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo, v vrtcu z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu.

(2)Če vrtec v okviru sistemiziranih delovnih mest nima izvajalca dodatne strokovne pomoči ustrezne izobrazbe ali smeri, lahko za izvajanje ur dodatne strokovne pomoči pod pogoji iz 39.a člena tega pravilnika sklene dogovor z zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, osnovno šolo, ki izvaja prilagojene ali posebne programe vzgoje in izobraževanja ali centrom za zgodnjo obravnavo, lahko pa tudi z drugim vrtcem.

Vrtec za vsak oddelek prilagojenega programa za predšolske otroke s posebnimi potrebami sistemizira delovno mesto za vzgojitelja predšolskih otrok v prilagojenem programu.

Vzgojitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in vzgojitelja za delo z gluhoslepimi za dodatno strokovno pomoč otrokom v vrtcu zagotavljajo zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ali ga vrtec zagotovi preko pogodbe o zagotavljanju storitev, za katere povračilo uveljavlja pri ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo.

(1)V samostojnem vrtcu s 15 ali več oddelki se sistemizira eno izmed naslednjih delovnih mest:

-    tajnik VIZ VI (II)

-    tajnik VIZ VI (I)

-    tajnik VIZ VII/1 (II)

-    tajnik VIZ VII/1 (I)

-    poslovni sekretar VII/1

-    poslovni sekretar VII/2.

(2)Tajnik VIZ VI mora imeti višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VI (II), na delovno mesto tajnik VIZ VI (I) sta:

-    pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,

-    izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

(3)Tajnik VIZ VII/1 mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VII/1 (II) na delovno mesto tajnik VIZ VII/1 (I) sta:

-    pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,

-    izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

(4)Poslovni sekretar VII/1 mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje.

(5)Poslovni sekretar VII/2 mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.

(1)V samostojnem vrtcu s 15 ali več oddelki se sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:

-    računovodja VI

-    glavni računovodja VI

-    računovodja VII/1

-    glavni računovodja VII/1

-    računovodja VII/2 (III)

-    računovodja VII/2 (II)

-    računovodja VII/2 (I)

-    glavni računovodja VII/2.

(2)Računovodja VI in glavni računovodja VI morata imeti višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodja VI na delovno mesto glavnega računovodje VI sta:

-    pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,

-    izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

(3)Računovodja VII/1 in glavni računovodja VII/1 morata imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonodajo ustreza izobrazbi prve stopnje. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodje VII/1 na delovno mesto glavnega računovodje VII/1 sta:

-    pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,

-    izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

(4)Računovodja VII/2 mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonodajo ustreza izobrazbi druge stopnje. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta Računovodja VII/2 (III) na delovno mesto Računovodja VII/2 (II) sta:

-    pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,

-    izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

(5)Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta Računovodja VII/2 (II) na delovno mesto Računovodja VII/2 (I) sta:

-    sedem let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,

-    izobraževanje oziroma usposabljanja na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 32 ur v petih letih.

(6)Glavni računovodja VII/2 mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonodajo ustreza izobrazbi druge stopnje, 12 let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami in opravljeno izobraževanje oziroma usposabljanja na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 56 ur v zadnjih petih letih.

V šoli, ki ima vrtec, se pri sistemizaciji delovnih mest iz 14. in 14.a člena tega pravilnika, sistemizira tako, da se upoštevajo oddelki šole in vrtca.

V samostojnem vrtcu, ki ima več kot 15 oddelkov, se za vsakih dodatnih 16 oddelkov sistemizira dodatno delovno mesto knjigovodje V ali knjigovodje VI in administratorja V ali administratorja VI. Knjigovodja V in administrator V morata imeti srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo, knjigovodja VI in administrator VI morata imeti višjo strokovno izobrazbo.

V vrtcu s 30 oddelki se sistemizira eno delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije oziroma delovno mesto vzdrževalca računalniške opreme v skladu z naslednjimi merili: število oddelkov delež delovnega mesta do 17 0,50 18 – 29 0,75 30 in več 1,00 število oddelkov delež delovnega mesta do 17 0,50 18 – 29 0,75 30 in več 1,00 V vrtcu pri šoli se sistemizira delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije oziroma delovno mesto vzdrževalca računalniške opreme v skladu z naslednjimi merili: število oddelkov delež delovnega mesta 1 do 3 0,10 4 do 6 0,20 7 do 9 0,30 10 in več 0,50 število oddelkov delež delovnega mesta 1 do 3 0,10 4 do 6 0,20 7 do 9 0,30 10 in več 0,50 Tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije V mora imeti srednjo strokovno izobrazbo, vzdrževalec računalniške opreme VII/1 pa visoko strokovno izobrazbo. Delovno mesto iz prejšnjega odstavka se lahko sistemizira, če vrtec nima sklenjene pogodbe o opravljanju storitev za opravljanje del vzdrževanja računalniške opreme.

(1)Delavci v kuhinji so kuharji, dietni kuharji in pomočniki kuharjev.

(2)Število delovnih mest za delavce v kuhinji se sistemizira na podlagi porabe časa za posamezno delovno operacijo, ob upoštevanju starostne skupine in energijskih potreb otrok, ki ga določa tabela, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Poraba časa je določena za delo v lastni, centralni in razdelilni kuhinji.

(3)Za pripravo dietnih obrokov za otroke, ki imajo ustrezno zdravniško mnenje, se doda za vsak obrok tri četrtine časa, določenega v tabeli.

(4)Če ima vrtec organizirano centralno ali lastno kuhinjo, mora imeti sistemiziranih najmanj polovico delovnih mest kuharjev oziroma dietnih kuharjev.

(5)Kuhar IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.

(6)Kuhar V mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.

(7)Dietni kuhar IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi.

(8)Dietni kuhar V mora imeti:

-        srednjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim modulom s področja priprave dietnih jedi,

-        srednjo strokovno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi ali

-        pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo Dietni kuhar/dietna kuharica.

V vrtcu se sistemizira eno delovno mesto perice ali perice-šivilje za povprečno 60 kg suhega perila na dan.

(1)V vrtcu se sistemizira delovno mesto čistilca II ali čistilca III na 600 m² čistilne talne površine, zmanjšane za površino kuhinje in prostore hišnika. Če delavec skrbi za dve do tri stavbe, se normativ zniža za 100 m², za štiri ali več stavb pa za 200 m².

(2)Čistilec II mora imeti pridobljeno osnovnošolsko izobrazbo, čistilec III pa nižjo poklicno izobrazbo.

(1)Drugi tehnični delavci so hišnik IV, voznik IV, hišnik V in tehniški sodelavec VI.

(2)Hišnik IV in voznik IV morata imeti končano srednjo poklicno izobrazbo, hišnik V pa srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo, tehniški sodelavec VI mora imeti višjo strokovno izobrazbo.

(3)V vrtcu z 18 oddelki se za delavce iz prejšnjega odstavka sistemizira eno delovno mesto. Če delavec skrbi za tri do pet stavb, se normativ zniža za dva oddelka, če skrbi za več kot pet stavb, pa se zniža za štiri oddelke.

Vrtec, ki glede na število oddelkov ne dosega normativov za administrativno-računovodske in tehnične delavce, sistemizira delovno mesto v ustreznem deležu. Vrtec, ki glede na število oddelkov presega normativ za eno delovno mesto, v ustreznem deležu sistemizira dodatno delovno mesto.

(1)Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, lahko ravnatelj delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi določi dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev ter pravico do položajnega dodatka v skladu z določbami predpisov, ki urejajo položajni dodatek. V takšnem primeru se mora v aktu o organizaciji in sistemizaciji oblikovati notranja organizacijska enota.

(2)Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta v isti plačni podskupini oziroma skupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, kurjač ali delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec).

(3)Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, vrtec pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena finančna sredstva, mora vrtec iz istega vira zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.

(1)Za opravljanje nalog strokovnih delavcev, računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev lahko več vrtcev oziroma drugih zavodov, ki opravljajo dejavnost predšolske vzgoje v skladu z zakonom, ki ureja zavode, ustanovijo skupne službe, ki delujejo pri enem izmed zavodov. Skupne službe lahko za te zavode ustanovi tudi njihova občina ustanoviteljica, v okviru občinske uprave.

(2)Vrtec lahko izjemoma sklene pogodbo o opravljanju storitev z zunanjimi izvajalci, če so bile predhodno izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delovna mesta iz prejšnjega odstavka in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti.

(3)Določba tega člena se ne uporablja za opravljanje nalog vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja.

(1)Za nudenje fizične pomoči otrokom se v vrtcu na podlagi individualnega načrta pomoči družini ali zapisnika multidisciplinarnega tima sistemizira delovno mesto spremljevalec za fizično pomoč, če se ne more zagotoviti izvajanje fizične pomoči z že sistemiziranimi delovnimi mesti. V posameznem oddelku je lahko največ en spremljevalec.

(2)Obseg izvajanja fizične pomoči otroku v času njegovega bivanja v vrtcu določi strokovna skupina za zgodnjo obravnavo.

(3)Spremljevalec mora imeti najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo.

(4)Fizična pomoč otrokom, ki so vključeni v oddelek prilagojenega programa, je že zagotovljena v okviru normativov, ki veljajo za izvajanje tega programa.

V vrtcu, ki ga obiskuje večje število otrok iz romskih naselij, se sistemizira delovno mesto romski pomočnik, kot tehnično administrativni kader, v skladu z naslednjimi merili: število romskih otrok delež delovnega mesta 10 do 20 0,50 več kot 20 1,00 število romskih otrok delež delovnega mesta 10 do 20 0,50 več kot 20 1,00 Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka v utemeljenih primerih odobri na podlagi vloge vrtca ministrstvo. Romski pomočnik mora imeti srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo romski pomočnik.

(1)Vrsto in število oddelkov ter število otrok v oddelku določi vrtec v soglasju z občino ustanoviteljico. Oddelki se oblikujejo do 31. oktobra tekočega leta za celo šolsko leto, izjemoma pa se lahko preoblikujejo tudi tekom šolskega leta, če se na ta način lahko zagotovi vključitev otrok s čakalnega seznama. Pri oblikovanju oddelkov se šteje, da sodijo v drugo starostno obdobje otroci, ki bodo do konca koledarskega leta dopolnili najmanj tri leta starosti.

(2)Pri določanju števila otrok v oddelku se upošteva tudi igralna površina na otroka, ki je določena v pravilniku, s katerim se ureja prostor in oprema vrtca.

(1)Vrtec lahko oblikuje homogene, heterogene in kombinirane oddelke. V homogene oddelke so vključeni otroci prvega ali otroci drugega starostnega obdobja v starostnem razponu enega leta, v heterogene oddelke so vključeni otroci prvega ali drugega starostnega obdobja, v kombinirane oddelke pa so vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja.

(2)V homogeni oddelek je lahko vključeno:

-        v oddelek prvega starostnega obdobja najmanj devet in največ 12 otrok,

-        v oddelek drugega starostnega obdobja, v katerem so 3–4 letni otroci, najmanj 12 in največ 17 otrok,

-        v ostale oddelke drugega starostnega obdobja najmanj 17 in največ 22 otrok.

(3)V heterogeni oddelek je lahko vključeno:

-        v oddelek prvega starostnega obdobja najmanj sedem in največ deset otrok,

-        v oddelek drugega starostnega obdobja najmanj 14 in največ 19 otrok.

(4)V kombinirani oddelek je vključeno najmanj deset in največ 17 otrok.

(5)Občina lahko kot ustanoviteljica vrtca s sklepom določi nižji normativ števila otrok v posameznih oddelkih, kot je določeno v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena. Občina, ustanoviteljica vrtca, določi tudi najmanjše število otrok, ko je vrtec dolžan začeti oziroma končati poslovalni čas vrtca.

(6)Občina, ustanoviteljica vrtca, lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v občini odloči, da se najvišje število otrok v oddelku, določeno v drugem, tretjem in četrtem odstavku, poveča za največ dva otroka.

(7)Za zasebni vrtec, ki ima koncesijo, sprejme sklep iz prejšnjega odstavka tega člena, na predlog vrtca, občina koncedentka, za zasebni vrtec, ki nima koncesije, pa sprejme sklep ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca.

(8)V enoti vrtca, v kateri deluje samo en oddelek, se lahko pri oblikovanju heterogenih oddelkov upošteva normativ za homogene oddelke, če bi bilo sicer odklonjenih do pet otrok.

(1)Sočasna prisotnost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja v dnevnem programu je:

-        v oddelku prvega starostnega obdobja, v oddelku, kjer se izvaja prilagojeni program in edinem oddelku na samostojni lokaciji vsaj šest ur dnevno,

-        v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri ure dnevno,

-        v kombiniranem oddelku, kjer so trije otroci prvega starostnega obdobja, vsaj štiri ure dnevno, če pa so v oddelku štirje otroci prvega starostnega obdobja ali več pa vsaj pet ur dnevno.

(2)V poldnevnem programu je sočasna prisotnost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja za polovico manjša, kot je določeno v prvem odstavku tega člena.

(3)V času počitka in v krajših programih ni sočasne prisotnosti.

(4)Kadar sta v oddelek, v katerem se izvaja prilagojeni program, vključena dva otroka, je sočasna prisotnost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja vsaj tri ure dnevno, če je v oddelek vključen en otrok, sočasne prisotnosti ni.

(1)V kombiniranem oddelku je lahko največ sedem otrok prvega starostnega obdobja. Za vsake tri otroke drugega starostnega obdobja manj, se lahko poveča število otrok prvega starostnega obdobja za enega otroka. Normativ za kombinirani oddelek se uporablja, če so v oddelku vsaj trije otroci prvega starostnega obdobja.

(2)V heterogenem oddelku drugega starostnega obdobja je lahko največ deset otrok, ki do konca koledarskega leta dopolnijo tri leta.

(3)Če sta v oddelku prvega starostnega obdobja do dva otroka, ki presegata starostni razpon enega leta, oziroma štirje otroci ali manj v oddelku drugega starostnega obdobja, se pri oblikovanju oddelkov uporablja normativ za homogene oddelke.

(4)Kadar je zaradi nenadnih izrednih okoliščin v družini nujna takojšna vključitev otroka v vrtec, lahko ravnatelj, na podlagi vloge in ustreznih dokazil odloči, da se do konca tekočega šolskega leta otroka vključi v vrtec, ne glede na omejitve iz 25. člena tega pravilnika. Vrtec, ki ima 10 ali manj oddelkov lahko v nujnih primerih sprejme enega otroka, vrtec, ki ima 11 in več oddelkov pa največ 3 otroke.

V vzgojno-varstveni družini je lahko v skupini:

-        prvega starostnega obdobja najmanj štiri in največ šest otrok,

-        drugega starostnega obdobja najmanj pet in največ osem otrok,

-        v starostno kombinirani najmanj pet in največ sedem otrok.

(1)V posamezni oddelek sta lahko vključena največ dva otroka s posebnimi potrebami. Če sta v oddelek že vključena dva otroka s posebnimi potrebami, med šolskim letom pa se v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo vključi še en otrok iz istega oddelka, so lahko do konca šolskega leta v oddelku trije otroci s posebnimi potrebami.

(2)Strokovna skupina za zgodnjo obravnavo na podlagi zapisnika zdravnika ali individualnega načrta pomoči družini lahko odloči, da se v oddelku, v katerega so vključeni otroci s posebnimi potrebami, najvišji normativ števila otrok, ki ga določa 25. člen tega pravilnika, zmanjša za največ šest otrok.

(1)V oddelek, v katerem se izvaja prilagojeni program za predšolske otroke, je lahko vključenih največ šest otrok s posebnimi potrebami.

(2)Če vrtec oblikuje oddelek prilagojenega programa, v katerega so vključeni samo otroci z avtističnimi motnjami, so v oddelek lahko vključeni največ štirje otroci, razen v primeru, ko vrtec v oddelek vključi še tretjega strokovnega delavca, je v oddelek lahko vključenih največ šest otrok.

(1)V oddelku otrok Romov se pri izvajanju programa za vsaj tri ure dnevno zagotovi razmerje:

-        štirje otroci na strokovnega delavca v oddelku prvega starostnega obdobja,

-        sedem otrok na zaposlenega v oddelku drugega starostnega obdobja,

-        pet otrok na zaposlenega v kombiniranem oddelku.

(2)Razmerje iz prvega odstavka se zagotavlja na naslednji način:

-        v oddelek prvega starostnega obdobja se vključi v izvajanje vzgojnega dela vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj šest otrok in naslednji vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 12 otrok,

-        v oddelek drugega starostnega obdobja se vključi v vzgojno delo vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 11 otrok in naslednji vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 21 otrok,

-        v kombinirani oddelek se vključi v izvajanje vzgojnega dela vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj osem otrok in naslednji vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 15 otrok.

(1)V bolnišničnih oddelkih opravlja delo samo vzgojitelj. Za oblikovanje oddelka se upošteva normativ za oblikovanje kombiniranih oddelkov iz 25. člena tega pravilnika. Osnova za ugotavljanje števila otrok je povprečno število hospitaliziranih otrok v enem dnevu, ugotovljeno za preteklo leto.

(2)Če so v bolnišnični oddelek vrtca vključeni ležeči otroci, opravlja vzgojno delo en vzgojitelj za deset otrok.

(1)Če je število otrok v oddelku enako ali manjše od polovice največjega števila otrok, določenega v drugem, tretjem in četrtem odstavku 25. člena tega pravilnika, izvaja vzgojno delo v oddelku samo vzgojitelj. Če traja vzgojno delo v oddelku dalj časa, kot je obveznost dela vzgojitelja z otroki, ga nadaljuje vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja.

(2)Prejšnji odstavek se ne uporablja v primeru edinega oddelka otrok na samostojni lokaciji.

(3)Občina, ustanoviteljica vrtca, lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v občini odloči, da se najvišje število otrok v oddelku poveča za največ enega otroka.

(4)Za zasebni vrtec, ki ima koncesijo, sprejme sklep iz prejšnjega odstavka tega člena na predlog vrtca občina koncedentka, za zasebni vrtec, ki nima koncesije, pa sprejme sklep ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca.

Izjemoma se lahko na območjih s posebnimi razvojnimi problemi ter za vzgojo otrok Romov oblikuje oddelek vrtca, v katerega je vključeno najmanj pet otrok.

(1)Če je v vrtcu organizirana dejavnost izven zgradbe in igrišča vrtca, spremljata vsak oddelek vrtca dve osebi, poleg vzgojitelja oziroma drugega strokovnega delavca, vsaj še ena polnoletna oseba. To velja tudi za polovični oddelek.

(2)Če je dejavnost vezana na prevoz, morata oddelek otrok poleg vzgojitelja oziroma drugega strokovnega delavca, spremljati še najmanj dve polnoletni osebi. Če je število otrok enako ali manjše od polovice najvišjega z normativom določenega števila za posamezni oddelek, mora biti poleg vzgojitelja oziroma drugega strokovnega delavca prisotna vsaj še ena polnoletna oseba.

(3)V vzgojno-varstveni družini spremlja skupino otrok poleg vzgojitelja oziroma vzgojitelja predšolskih otrok-pomočnika vzgojitelja še ena polnoletna oseba.

(4)Če gre le za spremstvo do bližnjega ograjenega igrišča ali do zbirnega mesta, lahko otroke namesto vzgojitelja predšolskih otrok spremlja vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja.

(1)Pri učenju plavanja, smučanja, drsanja in drugih podobnih dejavnostih izven vrtca ter dejavnostih, vezanih na prenočitev otrok, je lahko v skupini največ osem otrok. Eden od spremljevalcev mora biti vzgojitelj vrtca, iz katerega so otroci.

(2)Pri učenju plavanja otrok s posebnimi potrebami je na eno odraslo osebo v skupini od dva do osem otrok. O številu otrok v skupini odloča strokovna skupina vrtca, imenovana v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

Pomočnik ravnatelja šole, ki ima vrtec, lahko izjemoma opravlja tudi naloge pomočnika ravnatelja za vrtec, če za to izpolnjuje pogoje. Šola mora o tem pridobiti soglasje ministrstva.

Občina, ustanoviteljica vrtca, lahko odobri akt o sistemizaciji vrtca, ki je pri določitvi deležev delovnih mest ugodnejši od normativov, kot jih določa ta pravilnik. V tem primeru ugodnejši normativi ne smejo biti financirani iz veljavne cene programa, temveč iz drugih virov, ki jih določi občina.

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja inšpekcija, pristojna za šolstvo.

(1)Otroku s posebnimi potrebami, ki se vključi v redni oddelek vrtca, zagotavlja dodatno strokovno pomoč vzgojitelj predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo in drug strokovni delavec, ki z zakonom in drugimi predpisi izpolnjuje pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo v obsegu, kot to določa pravilnik.

(2)Če otrok potrebuje zahtevnejše storitve specialne obravnave, jih zagotovi center za zgodnjo obravnavo, storitve specialne pedagoške obravnave s področij tiflopedagogike, surdopedagogike, socialne pedagogike ali logopedije, pa lahko zagotavljajo zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in osnovne šole, ki izvajajo prilagojene ali posebne programe vzgoje in izobraževanja v okviru mobilne službe. Ure dodatne strokovne pomoči, ki se zagotavljajo otrokom v vrtcu, se upoštevajo pri sistemizaciji delovnega mesta v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma osnovni šoli, ki izvaja prilagojeni ali posebni program vzgoje in izobraževanja, zato se jih vrtcu ne sme zaračunati.

(3)Vrtec organizira izvajanje dodatne strokovne pomoči v dogovoru s centrom za zgodnjo obravnavo, osnovno šolo, ki izvaja prilagojeni ali posebni program vzgoje in izobraževanja ali zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebam tako, da vzgojitelj za zgodnjo obravnavo, strokovni delavec iz zavoda, osnovne šole ali strokovnjak centra za zgodnjo obravnavo nudi dodatno strokovno pomoč otroku v času njegovega bivanja v vrtcu v skladu z navodili za prilagojeno izvajanje programa za predšolske otroke in dodatno strokovno pomočjo, ki so objavljena na spletni strani ministrstva, pristojnega za predšolsko vzgojo.

(1)Strokovna skupina za zgodnjo obravnavo lahko na podlagi zapisnika zdravnika ali individualnega načrta pomoči družini, otroku določi dodatno strokovno pomoč v obsegu največ 120 ur v posameznem šolskem letu. Če se otroku dodatna strokovna pomoč dodeli med šolskim letom, se mu dodeli v sorazmernem deležu.

(2)Fizična pomoč se otroku s posebnimi potrebami določi pod pogoji iz 23. člena tega pravilnika.

(3)Otroku s posebnimi potrebami se zagotovi strokovni delavec ali strokovnjak za prilagojeno sporazumevanje za znakovni jezik in jezik gluhoslepih do največ 15 ur tedensko.

(4)Največji obseg in obliko dodatne strokovne pomoči otroku s posebnimi potrebami iz prvega odstavka tega člena določi strokovna skupina za zgodnjo obravnavo v vrtcu, upoštevaje razpoložljivost kadrov, ki so vrtcu zagotovljeni na podlagi akta o sistemizaciji delovnih mest v skladu z določbami tega pravilnika.

(5)Na podlagi zapisnika zdravnika ali individualnega načrta pomoči družini se prehajanje med programi otroku s posebnimi potrebami lahko zagotavlja znotraj vrtca.

Ne glede na drugi odstavek 15. člena tega pravilnika računovodja oziroma poslovni sekretar, ki je ob uveljavitvi tega pravilnika zaposlen v šoli, ki ima vrtec in opravlja delo za vrtec, po uveljavitvi tega pravilnika nadaljuje delo na delovnem mestu računovodje oziroma poslovnega sekretarja.

S pričetkom uporabe tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 75/05, 82/05, 76/08, 77/09, 79/09 – popr., 102/09 in 105/10), razen 49. člena.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2014. PRILOGA: Preglednice za izračun števila delavcev v kuhinji