85. člen ZSDP-1
(primeri, ko pravica ne pripada)
(1)Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od staršev ali druga oseba, če je otrok zaradi usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu oziroma zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.
(2)Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od staršev, če je otrok v rejništvu.
(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se enemu od staršev, ki bi bil na podlagi mnenja zdravniške komisije upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek, pravica prizna za deset ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 90 dni bival doma, oziroma za 20 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 dni bival doma, oziroma za 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 270 dni bival doma in so starši v teh primerih dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Upravičenci, ki jim je priznana pravica za deset ur za obdobje enega leta, so zavarovani skladno z osmim in devetim odstavkom 83. člena tega zakona za deset ur tedensko. Upravičenci, ki jim je priznana pravica za 20 ur za obdobje enega leta, so zavarovani skladno z osmim in devetim odstavkom 83. člena tega zakona za 20 ur tedensko. Upravičenci, ki jim je priznana pravica za 30 ur za obdobje enega leta, so zavarovani skladno z osmim in devetim odstavkom 83. člena tega zakona za 30 ur tedensko.
- VDSS Sodba Psp 304/2019Višje delovno in socialno sodišče · 2020
Pri definiranju pravic, izhajajočih iz načela enakosti je primarno to, da se artikulira relevantne oziroma za presojo odločujoče kriterije. Bistvo ustavne pravice je, da bistveno enake primere obravnava enako in bistveno neenake primere različno, upoštevajoč njihovo različnost in lastnost. Splošno načelo enakosti je prizadeto šele tedaj, kadar za razlikovanje ni mogoče najti stvarno utemeljenega razloga, ki izvira iz narave stvari in ki opravičuje zakonsko razlikovanje. Taka interpretacija splošnega načela enakosti pa pušča zakonodajalcu širok prostor ocenjevanja in prostega preudarka. Zakonodajalec je tisti, ki načeloma odloča, katere dejanske stane ali življenjska razmerja naj se v pravnem pogledu obravnavajo enako, katera pa neenako. Pri uresničevanju splošne enakosti na področju socialnih pravic ima pravo omejen doseg, kajti gostota za to potrebnega normiranja povzroča nasprotne učinke. Pravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da je upravičenost do pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek urejena različno, glede na različno zdravstveno oziroma funkcionalno stanje otroka. Zdravstveno oziroma funkcionalno stanje otroka je torej tisto, ki pogojuje obravnavo in nam
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 23. 5. 2025 · trenutno
- 13. 12. 2022 – 22. 5. 2025
- 9. 3. 2018 – 12. 12. 2022
- 21. 4. 2014 – 8. 3. 2018
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 2. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Psp 304/2019Višje delovno in socialno sodišče · 6. 2. 2020besedilo 2018–2022
Pri definiranju pravic, izhajajočih iz načela enakosti je primarno to, da se artikulira relevantne oziroma za presojo odločujoče kriterije. Bistvo ustavne pravice je, da bistveno enake primere obravnava enako in bistveno neenake primere različno, upoštevajoč njihovo različnost in lastnost. Splošno načelo enakosti je prizadeto šele tedaj, kadar za razlikovanje ni mogoče najti stvarno utemeljenega razloga, ki izvira iz narave stvari in ki opravičuje zakonsko razlikovanje. Taka interpretacija splošnega načela enakosti pa pušča zakonodajalcu širok prostor ocenjevanja in prostega preudarka. Zakonodajalec je tisti, ki načeloma odloča, katere dejanske stane ali življenjska razmerja naj se v pravnem pogledu obravnavajo enako, katera pa neenako. Pri uresničevanju splošne enakosti na področju socialnih pravic ima pravo omejen doseg, kajti gostota za to potrebnega normiranja povzroča nasprotne učinke. Pravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da je upravičenost do pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek urejena različno, glede na različno zdravstveno oziroma funkcionalno stanje otroka. Zdravstveno oziroma funkcionalno stanje otroka je torej tisto, ki pogojuje obravnavo in nam