Zakon o finančni upravi (ZFU)

Ta zakon ureja načela delovanja, organizacijo, naloge in pooblastila finančne uprave, pravice ter posebnosti delovno-pravnih razmerij javnih uslužbencev in javnih uslužbenk finančne uprave (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci finančne uprave) in druga vprašanja, povezana z delovanjem finančne uprave.

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.      obvezna dajatev vključuje pojem davka, kot je opredeljen z zakonom, ki ureja davčni postopek, uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), prispevke za socialno varnost in druge dajatve, ki so prihodek ene od blagajn javnega financiranja ali proračuna EU in so s posebnim predpisom predpisane kot splošno obvezne ter za pobiranje katerih je pristojna finančna uprava. Obvezna dajatev vključuje tudi koncesijsko dajatev, če je za finančni nadzor v zvezi z njo v skladu s posebnim predpisom pristojna finančna uprava,

2.      druge denarne nedavčne obveznosti so obveznosti, ki niso obvezne dajatve iz 1. točke tega člena, za izterjavo katerih je v skladu z zakonom pristojna finančna uprava,

3.      finančni nadzor je izvajanje splošnih in posameznih ukrepov finančne uprave zaradi nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izvajanja predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava,

4.      finančna preiskava je izvajanje dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek, da se preprečijo, raziščejo in odkrijejo kršitve predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava, če obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni ti predpisi, ali zaradi zagotovitve medsebojne pomoči organom EU, držav članic EU in tretjih držav,

5.      nadzor nad sistemom prirejanja iger na srečo je izvajanje splošnih in posebnih ukrepov finančne uprave zaradi nadzora nad zakonitostjo po tem zakonu in zakonu, ki ureja igre na srečo,

6.      izvršba je izvajanje dejanj in ukrepov za izterjavo neplačanih obveznih dajatev in za izterjavo neplačanih drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek,

7.      zavezanec ali zavezanka (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je stranka v postopku, ki ga vodi finančna uprava,

8.      pooblaščene uradne osebe so uradne osebe, ki imajo za opravljanje nalog finančne uprave poleg pooblastil, urejenih v drugih predpisih, posebna pooblastila po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: uradne osebe).

(1)Finančna uprava ima svojo zastavo in svoj znak.

(2)Obliko, barvo in uporabo zastave ter znaka določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo.

Zaradi izpolnjevanja davčnih in drugih obveznosti kot državljanske vrednote in s tem učinkovitega pobiranja obveznih dajatev in izterjave drugih denarnih nedavčnih obveznosti finančna uprava:

1.      zavezancem daje pojasnila o izpolnjevanju njihovih obveznosti,

2.      pravočasno in primerno obvešča javnost o vsebini veljavnih predpisov o obdavčenju in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna finančna uprava.

(1)Delovanje finančne uprave je javno, razen če zakon ne določa drugače.

(2)Finančna uprava objavlja letna poročila o opravljanju nalog po tem zakonu.

(1)Delovanje finančne uprave je pregledno in predvidljivo.

(2)Preglednost se zagotavlja z omogočanjem dostopa do informacij javnega značaja, tudi proaktivno, med drugim z določitvijo ciljev finančne uprave. Finančna uprava zastavljene cilje opredeli v strateških dokumentih, ki jih objavi.

(3)Predvidljivost se zagotavlja z jasno določenim in enotnim ravnanjem finančne uprave.

Finančna uprava pri svojem delu ravna gospodarno, učinkovito, z uporabo sodobnih sistemov vodenja in tako, da omogoča najugodnejše rezultate ter doseganje ciljev, opredeljenih v strateških dokumentih finančne uprave.

(1)Notranji nadzor dela finančne uprave vključuje sistem finančnega in organizacijskega poslovodenja ter notranjih kontrol in stalnega preverjanja tega sistema.

(2)Notranji nadzor dela finančne uprave mora zagotoviti, da finančno in organizacijsko poslovodenje ter sistem notranjih kontrol delujejo v skladu z načeli zakonitosti, preglednosti, gospodarnosti in učinkovitosti.

(1)Finančno upravo sestavljajo Generalni finančni urad in finančni uradi, ki so notranje organizacijske enote finančne uprave.

(2)Območje in sedež generalnega finančnega urada ter finančnih uradov in razmejitev nalog med generalnim finančnim uradom in finančnimi uradi določi vlada z uredbo.

Predstojnik ali predstojnica finančne uprave (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) lahko direktorja ali direktorico (v nadaljnjem besedilu: direktor) finančnega urada ali drugo osebo, zaposleno v finančnem uradu, pooblasti za odločanje v upravnem postopku. Direktor finančnega urada pa lahko osebo, zaposleno v finančnem uradu, pooblasti za vodenje upravnega postopka.

(črtan)

(črtan)

(1)Za obravnavo strokovnih vprašanj s področja pristojnosti finančne uprave in vprašanj razvoja davčnega sistema lahko predstojnik imenuje strokovno posvetovalno telo.

(2)Predstojnik lahko imenuje tudi strokovno posvetovalno telo za obravnavo posameznega davčnega področja obdavčitve in delovanje finančne uprave.

(3)Strokovno posvetovalno telo sestavljajo predstavniki finančne uprave in zunanji strokovnjaki.

(4)Strokovno posvetovalno telo pri obravnavi strokovnih vprašanj ne obravnava vprašanj iz konkretne davčne zadeve in pri svojem delu ne sprejema odločitev.

(5)Mnenja in drugi zaključki strokovno posvetovalnega telesa za davčni organ niso zavezujoči.

(1)Naloge finančne uprave so:

1.      odmera in obračun obveznih dajatev,

2.      carinjenje blaga,

3.      finančni nadzor,

4.      finančna preiskava,

5.      nadzor nad prirejanjem iger na srečo,

6.      nadzor nad prijavo vnosa in iznosa gotovine na območje ali z območja EU,

7.      nadzor nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom blaga v skladu s carinskimi predpisi ter predpisi, s katerimi so določeni posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine, varstva pravic intelektualne lastnine ter ukrepi trgovinske politike,

8.      izvršba,

9.      odločanje v drugih upravnih postopkih, po predpisih, za izvajanje katerih je pristojna finančna uprava,

10.   odločanje v postopku o prekršku, po predpisih za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava,

11.   izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike, za izvajanje katerih je pooblaščena finančna uprava,

12.   hramba, prodaja in uničenje zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga ter nadzor nad uničenjem blaga,

13.   sodelovanje in izmenjava podatkov z organi EU, pristojnimi organi držav članic EU in pristojnimi organi drugih držav ter sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji z delovnega področja finančne uprave,

14.   sklepanje vnaprejšnjih cenovnih sporazumov in sporazumov o načinu izmenjave podatkov s področja dela finančne uprave,

15.   zbiranje, preverjanje, analiziranje, hramba statističnih podatkov o blagovni menjavi z državami članicami EU in tretjimi državami ter posredovanje teh podatkov organu, pristojnemu za državno statistiko,

16.   obveščanje zavezancev o izvajanju predpisov,

17.   proučevanje in analiziranje delovanja sistema obveznih dajatev ter zagotavljanje obvladovanj tveganj,

18.   spremljanje izvajanja predpisov iz pristojnosti finančne uprave in učinkov posameznih rešitev z vnaprej določenimi merili,

19.   opravljanje računovodskih in finančnih nalog pri pobiranju obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti,

20.   opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom ali drugim predpisom.

(2)Predstojnik za zagotovitev enotne uporabe predpisov in enotnega opravljanja nalog uprave finančnim uradom daje navodila za delo z delovnega področja finančne uprave.

(1)Generalni finančni urad nadzira delo notranjih organizacijskih enot.

(2)Kadar se nadzor iz prejšnjega odstavka opravlja pri zavezancu, mora uradna oseba pred začetkom opravljanja teh dejanj zavezanca seznaniti, da je to nadzor nad delom organizacijskih enot finančne uprave.

(3)Če Generalni finančni urad ugotovi, da finančni urad ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja finančnega urada in mu naložiti, da zagotovi opravljanje njegovih nalog oziroma da ugotovljene nepravilnosti odpravi v roku, ki mu ga določi.

(1)Za opravljanje nalog finančne uprave imajo uslužbenci finančne uprave v okviru nalog delovnega mesta, za katerega so sklenili pogodbo o zaposlitvi, pooblastila, določena z zakonom, predpisi EU in mednarodnimi pogodbami (v nadaljnjem besedilu: pooblastila).

(2)Uradne osebe, ki imajo posebna pooblastila po tem zakonu, so:

-        inšpektor,

-        carinik,

-        preiskovalec,

-        kontrolor in

-        izterjevalec.

(3)Uradne osebe pri opravljanju nalog iz prvega odstavka 11. člena tega zakona izvajajo pooblastila v skladu s tem zakonom na celotnem območju Republike Slovenije.

(1)Pri opravljanju nalog finančne uprave uradna oseba:

1.      ugotavlja identiteto osebe in status zavezanca,

2.      zbira in pridobiva obvestila ter podatke,

3.      zahteva predložitev podatkov, listin in dokumentov in drugih zapisov ter zavaruje podatke,

4.      uporablja tehnične pripomočke za fotografiranje ali snemanje in sledilne naprave, ki uporabljajo globalni sistem pozicioniranja,

5.      odvzame in pregleduje vzorce blaga,

6.      ugotavlja namensko uporabo označenih energentov in vsebnosti sredstev za označevanje energentov,

7.      zaseže listine, dokumente, nosilce zbirk podatkov in druge stvari,

8.      vstopa na zemljišča, v prostore in objekte ter jih pregleda,

9.      pregleduje naprave, blago in druge stvari,

10.   ustavi prevozna sredstva,

11.   pregleduje in preiskuje prevozna ter prenosna sredstva,

12.   opravi varnostni pregled,

13.   pregleduje osebe,

14.   uporablja prisilna sredstva,

15.   prepove opravljanje dejavnosti in zapečati poslovne prostore, poslovne knjige in drugo dokumentacijo,

16.   uporabi tehnično opremo, službene pse, službena vozila s prednostjo,

17.   zadrži kršitelja,

18.   opravlja druga dejanja, ki so v skladu z namenom opravljanja nalog finančne uprave.

(2)Inšpektor pri izvajanju nalog izvršuje pooblastila iz 1. do 18. točke prejšnjega odstavka.

(3)Carinik in preiskovalec pri izvajanju nalog izvršujeta pooblastila iz 1. do 18. točke prvega odstavka tega člena.

(4)Kontrolor pri izvajanju nalog izvršuje pooblastila iz 1. do 9. točke in 18. točke prvega odstavka tega člena.

(5)Izterjevalec pri izvajanju nalog izvršuje pooblastila iz 1. do 4. točke, 7. do 9. točke in 18. točke prvega odstavka tega člena.

(1)Uradna oseba lahko ugotavlja identiteto osebe pri izvajanju nalog iz 2. do 10. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona. Ugotavljanje identitete osebe zajema preverjanje identitete fizičnih oseb in pravnega statusa drugih zavezancev.

(2)Uradna oseba preveri identiteto fizične osebe tako, da ji pojasni razloge ugotavljanja identitete ter nato od nje zahteva vpogled javne listine z njeno fotografijo, ki jo je izdal državni organ, ter preveri podatke v uradnih evidencah.

(3)Uradna oseba preveri pravni status zavezancev tako, da vpogleda v listine, ki dokazujejo njegov status, in druge listine ter dokumente, iz katerih se ugotovi istovetnost, in preveri podatke v uradnih evidencah.

(1)Uradna oseba pridobiva obvestila in podatke od oseb, ki bi lahko dale koristne podatke za opravljanje nalog finančne uprave, določene z zakonom.

(2)Uradna oseba lahko pridobiva podatke za opravljanje nalog finančne uprave tudi na podlagi neposredne zaznave ali z opazovanjem.

(3)Uradna oseba je dolžna varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij.

(4)Uradna oseba pridobiva obvestila od osebe neposredno na kraju dogodka, v službenih prostorih, na delovnem mestu osebe, v prostorih, v katerih ta oseba opravlja dejavnost, ali na drugem primernem kraju.

(5)Pridobljena obvestila in podatki se lahko uporabijo pri opravljanju nalog finančne uprave.

(1)Uradna oseba lahko zahteva od zavezanca in osebe, ki je dolžna sporočiti podatke in predložiti listine, dokumente in druge zapise, da ji v določenem roku in na določenem kraju sporoči kateri koli podatek ali predloži dokument, potreben za opravljanje nalog finančne uprave, ne glede na obliko, v kateri se nahaja. Oseba na zahtevo uradne osebe sporoči tudi podatke o osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj bi bila storjena kršitev predpisov.

(2)Uradna oseba lahko zahteva podatke, listine, dokumente in druge zapise tudi od vsake druge osebe, ki ni zavezanec, je pa posredno ali neposredno udeležena v poslu, ali vsake druge osebe, ki z zahtevanimi listinami in dokumenti razpolaga ali bi te listine in dokumente morala imeti.

(3)Podatke, listine, dokumente in druge zapise iz prvega odstavka tega člena zahteva uradna oseba od zavezanca praviloma ustno, od druge osebe pa pisno. Kadar uradna oseba oceni, da bi med pripravo pisne zahteve oseba lahko uničila ali zatajila obstoj podatkov, jih zahteva ustno in o tem napiše uradni zaznamek. V zahtevi mora navesti kraj in rok sporočitve podatkov in predložitve dokumentov ter opozoriti zavezanca in druge osebe, da bo ob nesporočitvi zahtevanih podatkov oziroma nepredložitvi listin in dokumentov storila prekršek.

(4)Uradna oseba lahko podatke, listine, dokumente in druge zapise tudi pregleda. Pregleda lahko tudi podatke, listine in dokumente drugih oseb, ki so pri osebi, pri kateri se opravljajo naloge finančne uprave.

(5)Uradna oseba lahko podatke, listine, dokumente in druge zapise tudi razmnožuje. Kadar uradna oseba razmnoži podatke, listine in dokumente, mora vsak izvod vidno označiti in opremiti z datumom izdelave.

(6)Kadar se podatki elektronsko obdelujejo, lahko uradna oseba zahteva njihovo pisno obliko, ki mora verodostojno potrjevati vsebino elektronskega zapisa ali zahteva kopijo podatkov v elektronski obliki.

(7)Uradna oseba lahko kopira podatke v elektronski obliki in izdela ali zahteva izdelavo verodostojne kopije celotnega nosilca podatkov ter zahteva šifrirne ključe ali šifrirna gesla, če so potrebna za dostop do podatkov ali njihovo berljivost, vendar le, če se podatki nanašajo na opravljanje dejavnosti ali pridobivanje prihodkov in ni posega v tajnost pisem in drugih občil.

(8)Podatki iz prejšnjega odstavka se kopirajo v navzočnosti zavezanca. Če zavezanec ni navzoč ali ni pripravljen sodelovati, se lahko izjemoma kopira v navzočnosti dveh polnoletnih prič.

(9)Kadar uradna oseba pri opravljanju nalog zahteva kopijo podatkov v elektronski obliki ali sama kopira podatke v elektronski obliki, se podatki v elektronski obliki zavarujejo tako, da se shranijo na drug ustrezen nosilec podatkov na način, da se ohrani verodostojnost in celovitost podatkov ter možnost njihove uporabe v nadaljnjem postopku ali se izdela verodostojna kopija celotnega nosilca podatkov, pri čemer se zagotovi celovitost kopije teh podatkov.

(1)Uradna oseba lahko pri opravljanju nalog finančne uprave fotografira ali posname objekte, prevozna sredstva, blago, predmete, listine ali dokumente.

(2)Uradna oseba fotografira ali posname osebo, če na podlagi neposredne zaznave ugotovi razloge za sum, da ima oseba pri sebi ali s seboj stvari, ki so predmet ali dokaz kršitev ali so bile uporabljene, namenjene ali so nastale s kršitvijo predpisov. Pred začetkom uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje ali snemanje osebe o tem seznani osebo, o čemer napiše uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o razlogu, datumu in kraju fotografiranja ali snemanja.

(črtan)

(1)Uradna oseba lahko lastniku ali uporabniku blaga zaradi analize in pregleda blaga brez nadomestila odvzame vzorce blaga.

(2)Če analize ali pregleda ni mogoče opraviti v finančni upravi, lahko opravi analizo in pregled blaga druga usposobljena strokovna organizacija.

(3)Pri ugotovljenih nepravilnostih krije stroške odvzema blaga lastnik ali uporabnik blaga.

(4)Vzorec, ki po analizi ohrani uporabno vrednost, se na zahtevo lastnika ali uporabnika blaga vrne.

(1)Uradna oseba lahko ugotavlja namensko uporabo označenih energentov, ki se uporabljajo za ogrevanje ter za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev, vsebnost sredstev za označevanje ter preverja zakonitost prodaje energentov za pogonski namen z odvzemom vzorcev neposredno iz rezervoarja ali drugih delov motornih vozil ali priklopnikov oziroma plovil, drugih motorjev, delovnih naprav ali strojev, v katerih je energent.

(2)Uradna oseba lahko ugotavlja namensko uporabo označenih energentov, ki se uporabljajo za ogrevanje ter za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev, vsebnost sredstev za označevanje ter preverja zakonitost prodaje energentov za pogonski namen z odvzemom vzorcev pri osebah, ki opravljajo dejavnost prodaje energentov.

(3)Uradna oseba lahko ugotavlja namensko uporabo označenih energentov in vsebnost sredstev za označevanje v kmetijskih, gozdarskih, tovornih, kombiniranih ter drugih gospodarskih vozilih, delovnih napravah in strojih na vseh zemljiščih na območju Republike Slovenije ne glede na lastništvo zemljišča.

(4)Lastnik ali uporabnik motornega vozila, plovila ali drugega motorja, drugih delov motornih vozil ali priklopnikov, delovnih naprav ali strojev, v katerih je energent, ter vsaka oseba, ki prodaja energente, je dolžna omogočiti odvzem vzorcev energentov. Lastnika ali uporabnika se opozori, da je dolžan prisostvovati odvzemu vzorcev.

(5)Če oseba iz prejšnjega odstavka ne omogoči odvzema vzorcev, uradna oseba, ob predhodnem opozorilu na dolžnost omogočanja odvzema vzorcev vzame vzorce.

(1)Uradna oseba lahko za največ 30 dni zaseže listine, dokumente in stvari, ki so potrebne za opravljanje nalog finančne uprave ali če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov, če so podani razlogi za sum kršitve zakonov in drugih predpisov. Izjemoma lahko uradna oseba iz prejšnjega stavka pri zahtevnejšem finančnem nadzoru ali finančni preiskavi podaljša rok za zaseg listin, dokumentov in stvari, vendar največ do skupno 90 dni. O zasegu uradna oseba izda potrdilo s seznamom o zaseženih listinah, dokumentih in stvareh.

(2)V skladu z določbami prejšnjega odstavka uradna oseba zaseže tudi nosilce zbirk podatkov, če podatkov v elektronski obliki ne more kopirati v skladu s 17. členom tega zakona. O zasegu uradna oseba izda potrdilo s seznamom zaseženih nosilcev zbirk podatkov.

(3)Po poteku roka iz prvega odstavka tega člena se zasežene listine, dokumenti, nosilci zbirk podatkov in stvari vrnejo, razen če so bili uporabljeni za kršitve, so s kršitvami nastali ali zato, da se preprečijo nadaljnje kršitve.

(4)Zavezanec lahko zahteva vračilo zaseženih listin, dokumentov, nosilcev zbirk podatkov in stvari pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju.

(1)Uradna oseba lahko vstopi na vsa zemljišča, v objekte, poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in si jih ogleda in pregleda. Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.

(2)Uradna oseba lahko vstopi v poslovne prostore, razen stanovanj, ki ne pripadajo zavezancu, ter jih pregleda, če obstajajo razlogi za sum, da zavezanec v njih opravlja dejavnost ali da so tam stvari zavezanca.

(3)Z dovoljenjem zavezanca, pri katerem se ukrep iz prvega odstavka tega člena izvaja, se lahko pregledajo tudi stanovanjski in drugi prostori, ki niso določeni kot sedež dejavnosti, pa obstajajo razlogi za sum, da se v njih opravlja neprijavljena dejavnost ali je verjetno, da bodo pri pregledu stanovanjskega in drugega prostora oziroma posameznih stvari v prostoru najdeni dokazi o kršitvah predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava.

(4)Poslovni prostori, objekti in zemljišča se pregledajo v navzočnosti zavezanca, lastnika ali posestnika prostora, objekta ali zemljišča. Če te osebe niso navzoče ali niso pripravljene sodelovati, se izjemoma pregled opravi v navzočnosti dveh polnoletnih prič.

(5)Kadar je treba nemudoma ukrepati, se prostori iz prejšnjega odstavka izjemoma pregledajo tudi brez navzočnosti prič, če ni mogoče takoj zagotoviti njihove navzočnosti.

(6)Uradna oseba pri opravljanju nalog iz tega zakona vstopi v stanovanjske in druge prostore zavezanca, kadar se pričakuje, da so v njih premičnine, iz katerih se dolg sme poplačati, če v poslovnih prostorih oziroma prostorih, v katerih se opravlja dejavnost in se uporabljajo za njeno izvajanje, ne najde premičnin za poplačilo dolga ali jih ne najde v zadostni vrednosti.

(7)Za vstop v stanovanje in druge neposlovne prostore iz prejšnjega odstavka je potrebno predhodno pridobiti odločbo pristojnega sodišča v skladu z določbami zakona, ki ureja prekrške, o hišni preiskavi.

(8)Uradna oseba vstopi tudi v kateri koli objekt in prostor na letališču, železniški postaji in v pristanišču, na zemljišče, na katerem je ali bi lahko bilo blago, in na zemljišče, čez katerega je ali bi lahko bila speljana kakršna koli napeljava, ki omogoča prenos blaga, ter na obalo oziroma drugo zemljišče, na katerem je oziroma bi lahko pristalo vodno ali zračno plovilo.

(9)Če gre za objekte oziroma zemljišča policije ali Slovenske vojske, uradna oseba seznani pristojno osebo policije ali Slovenske vojske, da je ob pregledu navzoča.

Uradna oseba lahko pregleda postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, blago, snovi in druge stvari.

(1)Uradna oseba lahko pri opravljanju nalog na območju Republike Slovenije ustavi vsako prevozno sredstvo v cestnem in vodnem prometu, razen vozil s prednostjo, vozil za spremstvo, vozil, ki prevažajo varovano osebo, ali vozil Slovenske vojske.

(2)Vsakdo mora ustaviti na mestu, ki ga odredi uradna oseba z dajanjem znakov po predpisih, ki urejajo prometna pravila ravnanja v cestnem prometu. Če voznik prevoznega sredstva ne upošteva odrejenega ukrepa uradne osebe in ne ustavi vozila, uradna oseba o tem takoj obvesti policijo in jo zaprosi za pomoč pri ustavitvi vozila.

(3)Uradna oseba, pooblaščena za izvršitev pooblastila iz tega člena, mora biti za to posebej usposobljena. Program usposabljanja za ustavljanje prevoznih sredstev določi predstojnik.

(1)Uradna oseba lahko zaradi odkrivanja kršitev predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava, opravi pregled prevoznih in prenosnih sredstev, ki so bila vnesena ali so namenjena za iznos iz carinskega območja Unije. V drugih primerih lahko uradna oseba opravi pregled prevoznega in prenosnega sredstva, če so podani razlogi za sum, da je s prevoznim ali prenosnim sredstvom prišlo do kršitve predpisov.

(2)Pregled prevoznega ali prenosnega sredstva pomeni pregled vseh prosto dostopnih prostorov in delov prevoznega ali prenosnega sredstva, vključno z uporabo rentgenske tehnologije in meritve sevanja ter posebej usposobljenih službenih psov, brez uporabe posebnega orodja ali tehničnih pripomočkov.

(3)Pri pregledu prevoznega ali prenosnega sredstva mora lastnik ali njihov uporabnik dati vse potrebne podatke in omogočiti pregled vseh prosto dostopnih delov prevoznega ali prenosnega sredstva, do katerih je mogoč dostop brez uporabe posebnega orodja ali tehničnih pripomočkov, tako, da sam odklepa ali odpira posamezne dele prevoznega ali prenosnega sredstva. Uradna oseba lastnika oziroma uporabnika posebej opozori na obveznost iz prejšnjega stavka.

(4)Uradna oseba opravi preiskavo prevoznega ali prenosnega sredstva, kadar se pri pregledu pojavijo razlogi za sum kršitve predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava, ali je lastnik oziroma uporabnik prevoznega ali prenosnega sredstva onemogočil izvedbo pregleda tega sredstva. Preiskava pomeni podroben pregled vseh delov in prostorov prevoznega ali prenosnega sredstva vključno s stvarmi v njem. Pri tem se lahko uporabijo tehnični pripomočki ali posebna orodja, s katerimi se lahko prevozno ali prenosno sredstvo oziroma stvari tudi odprejo in razstavijo, vključno s konstrukcijskimi odprtinami.

(5)Uradna oseba opravi pregled oziroma preiskavo ob navzočnosti zavezanca, lastnika ali uporabnika prevoznega ali prenosnega sredstva.

(6)Kadar je treba zaradi zavarovanja dokazov ali preprečitve nevarnosti nemudoma ukrepati, lahko uradna oseba opravi pregled in preiskavo prevoznega in prenosnega sredstva, če lastnik ali uporabnik ni navzoč in ga ni mogoče pravočasno obvestiti ali v primeru, če je zavezanec, lastnik ali uporabnik neznan.

(1)Uradna oseba lahko opravi varnostni pregled osebe, če obstaja verjetnost njenega napada.

(2)Varnostni pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in prenosnega ter prevoznega sredstva. Uradne osebe ugotavljajo, ali je oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s sabo druge nevarne predmete ali snovi.

(3)Pri varnostnem pregledu osebe uradna oseba z rokami pretipa njena oblačila, pokrivalo in lase ter pregleda obutev.

(4)Pri varnostnem pregledu stvari in prenosnega sredstva uradna oseba pregleda stvari in prenosna sredstva, ki jih ima oseba pri sebi in bi bilo v njih lahko skrito orožje ali drugi nevarni predmeti ali snovi.

(5)Pri varnostnem pregledu prevoznega sredstva, ki je v neposredni bližini in dostopen osebi, ki jo varnostno pregleduje, uradna oseba pregleda njegovo notranjost, prtljažnik in druge prostore za prtljago, tovor ali opremo vozila.

(6)Varnostni pregled osebe opravi oseba istega spola, razen če varnostnega pregleda ni mogoče odložiti.

(7)Če uradna oseba pri varnostnem pregledu odkrije orožje, nevaren predmet ali snov, ga odvzame, osebi pa vrne po koncu postopka, razen če najde predmet, ki mora biti zasežen po zakonu, ki ureja kazenski postopek, zakonu, ki ureja postopek o prekrških, ali po drugem zakonu.

(1)Uradna oseba lahko opravi pregled osebe, ki vstopa oziroma izstopa iz carinskega območja Unije, če so podani razlogi za sum, v drugih primerih pa če so podani utemeljeni razlogi za sum, da ima oseba pri sebi predmete, s katerimi so bili kršeni predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava in jih je v skladu z zakonom treba zaseči.

(2)Pred začetkom pregleda uradna oseba zahteva od osebe, naj sama izroči predmete.

(3)Osebo mora pregledati oseba istega spola, razen če pregleda ni mogoče odložiti.

(4)Pri pregledu uradna oseba z rokami pretipa oblačila osebe in lahko od nje zahteva, da sleče posamezne vrhnje dele oblačil in pregleda vsebino stvari, ki jih ima oseba pri sebi oziroma s seboj.

(5)Pregled osebe ne vključuje telesnega pregleda in osebne preiskave. Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da oseba prenaša predmete kaznivega dejanja tako, da jih prenaša v telesu, se jo izroči policiji.

(1)Pri opravljanju nalog finančne uprave iz 1. do 4., 6., 7., 9. in 10. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona lahko uradna oseba uporabi prisilna sredstva po tem členu, če ne more z opozorilom preprečiti ali odvrniti nevarnosti od sebe ali druge uradne osebe ali zadržati kršitelja.

(2)Uradne osebe, pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev, določi predstojnik, glede na izpostavljenost nevarnosti in ogroženosti sebe in druge uradne osebe.

(3)Pri opravljanju nalog finančne uprave lahko uradna oseba uporabi naslednja prisilna sredstva:

1.      sredstva za vklepanje in vezanje,

2.      telesno silo,

3.      plinski razpršilec,

4.      strelno orožje.

(4)Za uporabo prisilnih sredstev gre takrat, ko uradna oseba pri opravljanju nalog finančne uprave uporabi katero od sredstev iz prejšnjega odstavka za neposredno delovanje na osebe.

(5)Pred uporabo prisilnih sredstev uradna oseba odredi osebi, kaj mora storiti ali opustiti, in jo opozori, da bo ob neupoštevanju odredbe uporabila prisilno sredstvo, razen če bi opozorilo onemogočilo izvedbo naloge finančne uprave ali če okoliščine opozorila ne dopuščajo.

(6)Pri odločanju o ustrezni vrsti in intenzivnosti uporabe posameznega prisilnega sredstva mora uradna oseba upoštevati, da je sorazmerno načinu, sredstvu in moči upiranja ali napada osebe.

(7)Če sme uradna oseba uporabiti več prisilnih sredstev hkrati, mora uporabiti milejše. Hujše prisilno sredstvo sme uporabiti le, če je bila uporaba milejšega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin zagotavljanja varnosti življenja ali osebne varnosti ne bi bila mogoča.

(8)Prisilna sredstva je dopustno uporabljati, dokler namen uporabe ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče doseči.

(9)Uradna oseba takoj preneha uporabljati prisilno sredstvo, ko prenehajo razlogi za njihovo uporabo.

(10)Pri uporabi prisilnih sredstev morajo uradne osebe spoštovati človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo.

(11)Uradna oseba o vsaki uporabi prisilnega sredstva poroča neposrednemu vodji organizacijske enote. O vsakem primeru uporabe strelnega orožja uradna oseba takoj obvesti tudi policijo.

(12)Uradna oseba, ki je pooblaščena za uporabo prisilnih sredstev, mora biti za to posebej usposobljena. Program usposabljanja in izpopolnjevanja za uporabo prisilnih sredstev določi predstojnik v sodelovanju z generalnim direktorjem policije.

Za opravljanje nalog finančne uprave lahko uradna oseba na predpisan način uporablja samo s tem zakonom določena prisilna sredstva, ki so sistemizirana in tipizirana za uporabo v finančni upravi.

Uradni osebi ni dovoljeno uporabiti prisilnih sredstev proti otrokom, vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in nosečim ženskam, razen če ne more drugače obvladati njihovega upiranja ali napada ali če ogrožajo življenje uradne osebe.

Če je zaradi uporabe prisilnih sredstev oseba poškodovana, ji mora uradna oseba takoj, ko okoliščine dopuščajo, zagotoviti prvo pomoč ali zdravniško pomoč.

(1)Sredstva za vklepanje in vezanje lahko uradna oseba uporabi, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da se bo oseba upirala ali napadla uradno osebo.

(2)Za vklepanje in vezanje oseb lahko uradna oseba izjemoma uporabi tudi druga priročna sredstva, če so z vidika pričakovanih posledic uporabe primerljiva in ustrezna.

Telesno silo uradna oseba uporabi, če ne more drugače:

1.      obvladati upiranja osebe ali

2.      odvrniti napada.

(1)Za uporabo telesne sile se šteje neposredna uporaba sile uradne osebe s strokovnimi prijemi, udarci in meti.

(2)Za obvladovanje pasivnega upiranja uradna oseba uporabi udarce in mete le, če ugotovi, da s strokovnimi prijemi iz prejšnjega odstavka ne bo dosegla namena uporabe.

(1)Plinski razpršilec uradna oseba uporabi, če so izpolnjeni pogoji za uporabo telesne sile.

(2)Za obvladovanje pasivnega upiranja lahko uradna oseba uporabi plinski razpršilec, če ne more uporabiti drugega, milejšega prisilnega sredstva, s katerim bi obvladala takšno upiranje.

(1)Uradna oseba uporabi strelno orožje, če ne more drugače odvrniti od sebe ali druge uradne osebe sočasnega protipravnega napada, s katerim je ogroženo življenje.

(2)Za napad na uradno osebo ali osebo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi, če oseba seže po orožju, drugem nevarnem predmetu ali snovi, jih potegne ali poskusi potegniti ali drži v takem položaju, v katerem lahko v trenutku pride do napada.

(3)Če okoliščine glede na varnost uradne osebe ali drugih oseb dopuščajo, mora uradna oseba preden uporabi strelno orožje, osebo, zoper katero naj bi uporabila strelno orožje, opozoriti s klicem "Stoj, streljal bom!" in z opozorilnim strelom v varno smer.

(1)Če uradna oseba pri opravljanju nalog finančne uprave ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, lahko, če je to nujno potrebno zaradi preprečitve nadaljnje kršitve, do odprave nepravilnosti z odločbo prepove opravljanje dejavnosti ter hkrati zapečati poslovne prostore, dokumente ali predmete.

(2)Uradna oseba pri opravljanju nalog finančne uprave za največ 15 dni zapečati poslovne prostore, dokumente ali predmete, če obstaja sum, da bodo odtujeni ali uničeni oziroma po potrebi zaradi preprečitve nadaljnje kršitve. V zahtevnejših primerih se lahko ta rok izjemoma podaljša, vendar skupno do največ 60 dni.

(3)Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.

(1)Uradna oseba lahko pri opravljanju nalog iz 1. do 4., 6., 7., 9. in 10. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona uporablja posebno tehnično opremo, posebej izurjene službene pse za odkrivanje prepovedanih drog, tobačnih izdelkov in drugih stvari (denarja, prehrambenih izdelkov in drugo) ter službena vozila s prednostjo, opremljena z napravami za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov.

(2)Posebna tehnična oprema so orodje, naprave in drugi pripomočki, naprave z rentgensko ali podobno tehnologijo, naprave za merjenje sevanj ter specialna vozila, opremljena z rentgensko ali podobno tehnologijo in napravami za merjenje sevanj, namenjeni pregledu in preiskavi prevoznih, prenosnih sredstev, pregledu oseb, naprav, blaga in drugih stvari ter opravljanju varnostnega pregleda.

(1)Uradna oseba zadrži osebo, ki jo zaloti pri kršitvi carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, če bi se ta lahko s samovoljnim odhodom s kraja kršitve izognil sankcioniranju oziroma izvedbi nadaljnjega postopka. Zadržanje lahko traja najdlje dve uri.

(2)Uradna oseba zadržano osebo takoj seznani z razlogi zadržanja in ji zadrži osebne dokumente.

(3)Uradna oseba lahko zadržano osebo brez posebne odredbe privede k prekrškovnemu organu.

(1)Uradna oseba lahko zaradi odkrivanja kršitev predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava, kupi blago ali storitve.

(2)Blago, kupljeno za namene opravljanja nalog finančne uprave, ki ga finančna uprava ne potrebuje, se lahko brezplačno odstopi državnim organom, humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom, če ga ti potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.

(1)Uradne osebe opravljajo naloge finančne uprave v uniformi ali civilni obleki.

(2)Uradna oseba se izkaže s službeno izkaznico in značko z znakom finančne uprave (v nadaljnjem besedilu: značka), ki je del službene izkaznice, razen kadar opravlja naloge v uniformi. Uradna oseba se vselej, kadar oseba, zoper katero se izvrši pooblastilo, to zahteva, izkaže s službeno izkaznico in značko.

(3)Vlada določi barvo in oznake uniforme, minister ali ministrica, pristojna za finance (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za finance), pa na predlog predstojnika določi delovna mesta, na katerih uradne osebe nosijo uniformo, vrsto uniforme in določi kroj, trajanje, način njene uporabe ter primere in pogoje, v katerih uradne osebe opravljajo naloge v uniformi in civilni obleki.

(4)Obliko in vsebino službene izkaznice ter postopek za njuno izdajo na predlog predstojnika določi minister, pristojen za finance. Službeno izkaznico izda minister, pristojen za finance.

(1)Predstojnik s sklepom odvzame uradni osebi pravico izvrševati pooblastila, če:

1.      se z dokončnim sklepom v disciplinskem postopku ugotovi, da:

-  je storila dejanje na delu ali v zvezi z delom, ki ima znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,

-  je prekoračila, opustila ali drugače zlorabila pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja,

-  je kršila načelo nepristranskosti in politične nevtralnosti, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev;

2.      iz dokončne odločbe pristojnega organa izhajajo zdravstvene omejitve, zaradi katerih ni sposobna opravljati nalog uradne osebe;

3.      opravlja dejavnost v nasprotju z 88. členom tega zakona (navzkrižje interesov).

(2)Uslužbenec finančne uprave se po dokončnosti sklepa o odvzemu pooblastil lahko premesti na ustrezno delovno mesto.

(3)Uradni osebi se po vročitvi sklepa o odvzemu pooblastil odvzamejo službena izkaznica, uniforma, strelno orožje ter druga sredstva, ki jih uporablja pri izvajanju pooblastil.

(1)Posameznik, ki meni, da je uradna oseba pri izvrševanju pooblastil iz 25. do 36. člena tega zakona kršila njegove temeljne človekove pravice in svoboščine, lahko v 45 dneh od dneva, ko naj bi uradna oseba pri izvrševanju pooblastil kršila človekove pravice ali temeljne svoboščine, pri Generalnem finančnem uradu v zvezi s tem poda pripombe.

(2)Predstojnik prejete pripombe preuči in pošlje predlagatelju iz prejšnjega odstavka odgovor v roku 45 dni od dneva prejema pripomb. V odgovoru se izreče glede upravičenosti uporabe pooblastil, ter posameznika opozori na pravico do pritožbe, če se z odgovorom ne strinja. Pritožba se vloži na Generalni finančni urad v 14 dneh od prejema odgovora.

(3)O pritožbi odloča štiričlanska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo sestavljajo predsednik komisije in trije člani. Predsednik komisije se imenuje izmed uslužbencev Generalnega finančnega urada, člani komisije pa so predstavnik reprezentativnega sindikata v finančni upravi, predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in predstavnik ministrstva, pristojnega za finance.

(4)Član komisije ne sme biti uslužbenec finančnega urada, iz katerega je uradna oseba, zoper katero je vložena pritožba.

(5)V pritožbenem postopku se ugotavljajo upravičenost uporabe in okoliščine izvrševanja pooblastil iz prvega odstavka tega člena.

(6)V pritožbenem postopku se neodvisno, nepristransko in strokovno preverja pritožba ter pritožniku in uradni osebi zagotavlja pravica do sodelovanja in izjavljanja o pritožbenih navedbah in okoliščinah primera.

(7)Na podlagi ugotovljenih dejstev, okoliščin in dokazov v postopku, komisija odloči o utemeljenosti pritožbe.

(8)Za ugotovitev dejanskega stanja lahko v postopku sodelujejo tudi druge osebe in strokovnjaki.

(9)Pritožnika in uradno osebo se o odločitvi komisije o utemeljenosti pritožbe seznani s pisnim odgovorom, s čimer se postopek v zvezi s pritožbo konča. V odgovoru mora biti odločitev vsebinsko obrazložena in podani vsi odgovori na pritožbene razloge.

(10)Če v tem zakonu ni drugače določeno, se v pritožbenem postopku glede pritožbe, ustne obravnave, izločitve, stranke in njenega zastopanja, zapisnika, jezika v postopku, vročanja, rokov in narokov, vrnitve v prejšnje stanje in dokazovanja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(11)Obravnava pripomb in pritožbeni postopek po tem členu ne pomenita upravne zadeve v smislu zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(12)Način imenovanja komisije podrobneje predpiše minister, pristojen za finance.

(13)Finančna uprava vodi in vzdržuje evidenco pripomb in pritožb, ki vsebuje naslednje podatke:

-        osebno ime uradne osebe finančne uprave, zoper katerega je bila vložena pripomba ali pritožba,

-        organizacijsko enoto, v kateri uradna oseba iz prejšnje točke opravlja delo,

-        osebne podatke o vlagatelju pripombe ali pritožbe,

-        razlog za vložitev pripombe ali pritožbe,

-        povzetek odgovora.

V skladu z dvostranskim dogovorom ali na podlagi predpisa EU lahko v okviru programa izmenjave uradnikov ali izobraževanja in usposabljanja uradnikov pri izvrševanju pooblastil finančne uprave v Republiki Sloveniji sodelujejo tudi predstavniki tujih finančnih uprav, mednarodnih organizacij ali organov EU.

(1)Minister, pristojen za finance, na predlog predstojnika podrobneje predpiše način izvrševanja pooblastil iz 15., 16., 20., 21., 22., 25. in 26. člena tega zakona, poleg tega pa predpiše podrobnejši način izvajanja 23., 24., 25., 26., 27., 28., 32., 33., 34., 35. in 36. člena tega zakona v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.

(2)Minister, pristojen za finance, s pravilnikom predpiše nošenje, hrambo in vzdrževanje orožja, videz in način nošenja uniforme, položajne oznake ter označitev vozil.

(1)Finančna uprava zbira osebne in druge podatke pri opravljanju z zakoni in drugimi predpisi določenih nalog neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki razpolagajo s podatki, in iz obstoječih zbirk podatkov.

(2)Finančni upravi o zbiranju podatkov iz prejšnjega odstavka ni treba obvestiti osebe, na katero se zbiranje podatkov nanaša, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog finančne uprave.

(3)Če finančna uprava ob opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena zbira osebne in druge podatke iz že obstoječih zbirk podatkov, morajo organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, na podlagi zahteve brezplačno sporočiti zahtevane osebne in druge podatke.

(4)Finančna uprava pridobiva podatke iz 49. člena tega zakona, ki jih vodi v davčnem registru, in podatke, ki jih vodi v evidencah iz drugega odstavka 60. člena tega zakona, s povezovanjem davčnega registra, evidenc iz drugega odstavka 60. člena tega zakona in zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:

1.      Ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke iz Centralnega registra prebivalstva,

2.      Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatke iz Poslovnega registra Slovenije, Sodnega registra in iz Registra transakcijskih računov,

3.      Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) – podatke iz Evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja, podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in druge podatke o obveznem socialnem zavarovanju, katerih upravljavec zbirke podatkov ni ZZZS, jih pa zbira,

4.      Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke iz Matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,

5.      Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah iz Evidence brezposelnih oseb,

6.      Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke iz evidenc, vzpostavljenih v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, in zakonom, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin,

7.      Ministrstva, pristojnega za infrastrukturo in prostor – podatke iz Evidence registriranih vozil,

8.      Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije – podatke iz registra zrakoplovov Republike Slovenije in iz Evidence ultralahkih in drugih letalnih naprav,

9.      Uprave Republike Slovenije za pomorstvo – podatke iz Vpisnika morskih čolnov,

10.   Upravne enote – podatke iz Vpisnika plovil, podatke iz evidence zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo,

11.   Klirinško depotne družbe – podatke iz Centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev,

12.   Občine – podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih iz evidence Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,

13.   Vrhovnega sodišča – podatke iz Insolvenčnega vpisnika,

14.   Ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in okolje – podatke o čebeljih panjih iz Registra čebelnjakov,

15.   Izplačevalcev kmetijskih subvencij – podatke o članih agrarnih skupnostih, ki so v davčnem letu prejele obdavčljivo kmetijsko subvencijo in njihovih deležih iz evidenc izplačevalcev,

16.   Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS – podatke o državnih parcelah, ki so v zakupu iz registra zakupnih pogodb,

17.   Ministrstva, pristojnega za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – podatke o koncesionarjih, ki posredujejo začasno in občasno delo dijakom in študentom.

(1)Finančna uprava lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo podatkov, ki so davčna tajnost, oziroma drugih osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje te dejavnosti.

(2)Pogodbeni obdelovalec opravlja posamezna opravila v zvezi z obdelavo podatkov, ki so davčna tajnost, oziroma drugih osebnih podatkov v okviru pooblastil, ki jih je opredelila finančna uprava in jih ne sme obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi pogoje in ukrepe za zagotovitev varstva in zavarovanja podatkov, ki so davčna tajnost, oziroma drugih osebnih podatkov. Finančna uprava nadzoruje izvajanje postopkov in ukrepov za varstvo in zavarovanje podatkov, danih v pogodbeno obdelavo.

(3)Pogodbeni obdelovalec mora podatke, ki so davčna tajnost, oziroma druge osebne podatke, ki jih je pogodbeno obdeloval, nemudoma vrniti finančni upravi:

1.      v primeru spora med finančno upravo in pogodbenim obdelovalcem,

2.      ob prenehanju pogodbenega obdelovalca,

3.      na podlagi zahteve finančne uprave,

4.      po opravljeni obdelavi.

(4)V vseh primerih iz prejšnjega odstavka mora pogodbeni obdelovalec vrniti ali komisijsko v prisotnosti uslužbenca finančne uprave uničiti tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Na podlagi pisne zahteve pogodbenega obdelovalca, ki izkaže pravni interes za uvedbo sodnega ali drugega postopka, se morebitne kopije teh podatkov ne uničijo, temveč jih uslužbenec finančne uprave osebno prevzame, napiše o tem uradni zaznamek in jih shrani v prostorih finančne uprave za uporabo v morebitnih sodnih ali drugih postopkih.

(5)Pogodbeni obdelovalec brez odlašanja preda finančni upravi tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Podatke nato komisijsko uniči finančna uprava.

(6)Pogodbeni izvajalec mora omogočiti vpogled v svoj informacijski sistem zaradi preverjanja, ali so dane vse kopije oziroma izbrisani vsi podatki.

(1)Finančna uprava vodi in vzdržuje davčni register, ki je enotna, z drugimi evidencami povezana, informatizirana zbirka podatkov o zavezancih.

(2)Davčni register se vzpostavi na podlagi davčne številke, ki se zavezancu dodeli ob vpisu v davčni register, in podatkov, določenih v 49. do 53. členu tega zakona.

(3)V davčnem registru se osebni podatki o osebah, ki se vpisujejo v davčni register, zbirajo, hranijo in nadalje obdelujejo zaradi pobiranja davkov, ter zaradi opravljanja drugih nalog, določenih s tem zakonom.

(1)Davčni register vsebuje za fizične osebe naslednje podatke:

1.      davčno številko,

2.      podatek o zavezanosti za posamezno vrsto davka,

3.      identifikacijske podatke: osebno ime, spol, datum in kraj ter država rojstva, datum smrti, enotno matično številko občana,

4.      podatke o državljanstvu,

5.      podatek o rezidentskem statusu zavezanca, in številko za davčne namene, dodeljeno v državi rezidentstva, pri zavezancu, ki ima status nerezidenta,

6.      naslov stalnega in začasnega prebivališča, naslov za vročanje (občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, oznaka stanovanja, poštna številka in datum prijave prebivališča) in časovna veljavnost naslova za vročanje,

7.      številke plačilnih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje,

8.      druge podatke o fizični osebi (zaposlena/nezaposlena, delodajalec, podatek o tem, ali je prijavljena na zavodu za zaposlovanje, upokojenec, kmet, študent, dijak),

9.      podatke o družini (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter davčna številka zakonca oziroma osebe, s katero živi oseba v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonska in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma osebe, s katero živi oseba v registrirani istospolni partnerski skupnosti, osebno ime in naslov stalnega in začasnega prebivališča vzdrževanih družinskih članov ter njihove davčne številke),

10.   podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje fizične osebe (davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča, vrsta zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki o elektronskem potrdilu),

11.   kontaktne podatke (telefonska številka, elektronski naslov in drugi kontaktni podatki),

12.   podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini (firma, sedež, organizacijska oblika podjetja, višina in datum naložbe),

13.   razlog za vpis (stalno prebivališče, začasno prebivališče, doseganje obdavčljivih dohodkov, obdavčljivo premično premoženje, obdavčljivo nepremično premoženje, opravljanje dejavnosti, drugo),

14.   podatke o postopkih zaradi insolventnosti,

15.   podatke o obveznem socialnem zavarovanju,

16.   podatke o osebni elektronski identiteti in podatke o sredstvih elektronske identifikacije.

(2)Davčni register vsebuje za pravne osebe, združenja oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, neposredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, in druge osebe, ki opravljajo dejavnost, naslednje podatke:

1.      davčno številko,

2.      podatek o zavezanosti za posamezno vrsto davka,

3.      firmo oziroma ime, sedež in naslov (občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, poštna številka, vse potrebne številke službenih in domačih telefonov in telefaksov, naslov službene elektronske pošte),

4.      podatke o ustanovitvi (datum začetka oziroma prenehanja, organ registracije, registrska številka),

5.      pravnoorganizacijsko obliko oziroma vrsto dejavnosti, dodatno organizacijsko obliko,

6.      višino osnovnega kapitala,

7.      davčno obdobje,

8.      podatek o načinu ugotavljanja davčne osnove,

9.      podatek o rezidentskem statusu zavezanca in številko za davčne namene, dodeljeno v državi rezidentstva, pri zavezancu, ki ima status nerezidenta,

10.   podatke o številu in lokaciji poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov,

11.   podatke o poslovnih enotah doma in v tujini,

12.   podatke o ustanoviteljih, družbenikih oziroma članih (davčna številka, ime in priimek oziroma firma, naslov prebivališča oziroma sedeža, država prebivališča oziroma sedeža, vrsta in obseg odgovornosti, datum vstopa in datum izstopa, višina vložka),

13.   podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini (firma, sedež, organizacijska oblika podjetja v tujini, višina in datum naložbe),

14.   podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje pravne osebe in drugih oseb, ki opravljajo dejavnost (davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča, vrsta zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki o osebni elektronski identiteti in podatki o sredstvih elektronske identifikacije),

15.   identifikacijsko številko, ki jo določi upravljavec poslovnega registra,

16.   šifre dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (šifra razreda in podrazreda),

17.   številke plačilnih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje,

18.   davčne številke in številke plačilnih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje tudi za povezane osebe, določene z zakonom o obdavčenju,

19.   davčno številko, firmo oziroma osebno ime, sedež in naslov osebe, ki vodi poslovne knjige, če se poslovne knjige ne vodijo pri zavezancu za davek,

20.   podatke o postopkih zaradi insolventnosti in postopkih prisilnega prenehanja,

21.   podatke o statusnih spremembah.

(3)Če je oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi delodajalec, se v davčni register vpišejo tudi število zaposlenih, davčne številke zaposlenih in datum izplačila dohodkov iz zaposlitve.

(4)Če Poslovni register Slovenije oziroma drug register ali evidenca za osebo iz 12. oziroma 14. točke drugega odstavka tega člena ne vsebuje podatka o davčni številki, pošlje finančnemu uradu enotno matično številko občana, matično številko ali druge identifikatorje, ki jih vodi za to osebo.

V davčni register se vpišejo:

1.      subjekti vpisa v sodni register,

2.      fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,

3.      fizične osebe z začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,

4.      samostojni podjetniki posamezniki,

5.      pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v drug register oziroma drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije in niso osebe iz 1. ali 4. točke tega člena,

6.      pravne in fizične osebe, ki nimajo sedeža ali druge registrirane oblike v Republiki Sloveniji in opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije,

7.      združenja oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti,

8.      neposredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna,

9.      osebe, ki niso zajete v prejšnjih točkah.

(1)Fizična oseba s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalstva.

(2)Če centralni register prebivalstva ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za vpis v davčni register, davčni organ pozove fizično osebo, naj v osmih dneh po prejemu poziva predloži manjkajoče podatke za vpis v davčni register.

(3)Fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, pa dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, ali je lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, mora finančnemu uradu pred prvim prejemom obdavčljivega dohodka oziroma pred prvo pridobitvijo lastništva obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja predložiti prijavo za vpis v davčni register.

(4)Fizična oseba, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, pravico do ugodnosti za vzdrževane družinske člane, mora finančnemu uradu predložiti prijavo za vpis vzdrževanih družinskih članov v davčni register v osmih dneh po prvem uveljavljanju pri delodajalcu oziroma najpozneje do poteka roka za ugovor zoper informativni izračun dohodnine oziroma do poteka roka za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine.

(5)Uradna oseba sme pri opravljanju nalog finančne uprave za namen identifikacije posameznika tudi prepisati, kopirati ali drugače obdelati podatke iz osebne izkaznice ali potnega lista.

(1)Samostojni podjetnik posameznik, ki je subjekt vpisa v Poslovni register Slovenije, ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v Poslovni register Slovenije, se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije.

(2)Druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in ni vpisana v Poslovni register Slovenije, predloži finančnemu uradu prijavo za vpis podatkov o opravljanju dejavnosti v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena morata samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnosti in je vpisana v Poslovni register Slovenije, v osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije sporočiti finančnemu uradu ob upoštevanju svoje organiziranosti podatke o:

1.      številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,

2.      poslovnih enotah v tujini,

3.      kapitalskih naložbah doma in v tujini,

4.      številkah plačilnih računov v tujini,

5.      povezanih osebah,

6.      osebi, ki vodi poslovne knjige.

(4)Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, za katero ni registrskega organa oziroma druge predpisane evidence, predloži finančnemu uradu prijavo za vpis v davčni register v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti.

(1)Pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register, Poslovni register Slovenije ali kakšen drug register oziroma evidenco, se vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz sodnega registra, Poslovnega registra Slovenije ali drugega registra oziroma evidence.

(2)Oseba, ki nima sedeža ali druge oblike registracije v Republiki Sloveniji, predloži finančnemu uradu prijavo za vpis v davčni register pred začetkom opravljanja dejavnosti na območju Republike Slovenije.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register, Poslovni register Slovenije ali kakšen drug register oziroma evidenco, v osmih dneh po vpisu v sodni register, Poslovni register Slovenije ali drug register oziroma evidenco sporočiti finančnemu uradu z upoštevanjem svoje organiziranosti podatke o:

1.      številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,

2.      poslovnih enotah v tujini,

3.      kapitalskih naložbah doma in v tujini,

4.      številkah plačilnih računov v tujini,

5.      povezanih osebah,

6.      osebah, ki vodijo poslovne knjige,

7.      ustanoviteljih, družbenikih oziroma članih (davčna številka, ime in priimek oziroma firma, naslov prebivališča oziroma sedeža, država prebivališča oziroma sedeža, vrsta in obseg odgovornosti, datum vstopa in datum izstopa, višina vložka).

(1)Oseba, za katero je s tem zakonom določeno, da predloži finančni upravi prijavo za vpis v davčni register, pa tega ni storila, se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti in se jo o tem obvesti.

(2)Finančni urad izda subjektu vpisa v davčni register v osmih dneh po vpisu v davčni register potrdilo o vpisu ter mu dodeli davčno številko, ki se navede na potrdilu.

(1)Oseba, ki je subjekt vpisa v davčni register, mora v osmih dneh po nastanku spremembe, sporočiti finančnemu uradu vse spremembe podatkov, ki jih vsebuje davčni register in jih finančni urad ne pridobi po uradni dolžnosti.

(2)Za osebo iz prejšnjega odstavka, ki tega ne stori, lahko vpiše finančni urad spremembe podatkov v davčni register po uradni dolžnosti na podlagi pridobljenih podatkov, če omogočajo vpis v davčni register.

(1)Finančni urad izbriše subjekt vpisa iz davčnega registra, ko oseba umre oziroma preneha obstajati, če je prenehala njena davčna obveznost.

(2)O izbrisu iz davčnega registra finančni urad pisno obvesti morebitne pravne naslednike.

Upravljavci iz 46. člena tega zakona morajo sproti oziroma najpozneje do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec finančni upravi poslati podatke o spremembah podatkov.

Ne glede na to, kateri finančni urad je izvedel vpis v davčni register po uradni dolžnosti oziroma kje je posamezna oseba oddala prijavo za vpis v davčni register, se šteje, da je:

1.      fizična oseba s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji vpisana v davčni register pri finančnem uradu, na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče,

2.      fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, a dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, vpisana v davčni register pri finančnem uradu, na območju katerega ima sedež prvi izplačevalec dohodkov oziroma kadar izplačevalec dohodkov nima sedeža v Republiki Sloveniji, pri davčnem uradu, na območju katerega je dosegla prvi obdavčljivi dohodek,

3.      fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, je pa lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, vpisana v davčni register pri finančnem uradu, na območju katerega je pretežno to premično premoženje, oziroma na območju katerega nepremičnina leži,

4.      vzdrževani družinski član vpisan v davčni register pri finančnem uradu, pri katerem je vpisana fizična oseba, ki mora predložiti prijavo za vpis vzdrževanega družinskega člana v davčni register,

5.      samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, vpisana v davčni register pri finančnem uradu, pri katerem je kot fizična oseba vpisana v davčni register na podlagi 1., 2., 3. in 4. točke tega člena. Če fizična oseba ni vpisana v davčni register na podlagi 1., 2., 3. in 4. točke tega člena, se šteje, da je samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, vpisana v davčni register pri finančnem uradu, na območju katerega ima sedež,

6.      pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register ali kakšen drug register oziroma evidenco, vpisana v davčni register pri finančnem uradu, na območju katerega ima sedež,

7.      oseba, ki nima sedeža ali druge oblike registracije v Republiki Sloveniji, vpisana v davčni register pri finančnem uradu, na območju katerega bo opravljala dejavnost.

Podrobnejši način vodenja in vzdrževanja davčnega registra predpiše minister, pristojen za finance, na predlog predstojnika.

(1)Finančna uprava vodi zbirke osebnih in drugih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih pri opravljanju nalog finančne uprave zbirajo in nadalje obdelujejo uslužbenci finančne uprave.

(2)Finančna uprava vodi in vzdržuje:

1.      evidenco o davkih,

2.      knjigovodske evidence,

3.      evidenco o vodenju finančnega nadzora,

4.      evidenco finančnih preiskav,

5.      evidenco o vloženih kazenskih ovadbah in naznanilih,

6.      carinsko evidenco,

7.      evidenco trošarin,

8.      evidenco informacij za izvedbene namene,

9.      evidenco o uporabi prisilnih sredstev,

10.   evidenco predloženih instrumentov zavarovanja,

11.   evidenco o davčni izvršbi,

12.   evidenco poročevalskih enot in deklarantov v zvezi z zbiranjem statističnih podatkov o blagovni menjavi z državami članicami EU,

13.   evidenco okoljskih dajatev,

14.   evidenco o hrambi blaga,

15.   evidenco o nadzorih nad prirejanjem iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo,

16.   evidence, predpisane z drugimi predpisi, predpisi EU ter mednarodnimi pogodbami,

17.   evidence kmečkih gospodinjstev.

(3)Finančna uprava evidenco iz 12. točke prejšnjega odstavka vodi in vzdržuje skupaj z organom, pristojnim za državno statistiko, v skladu z zakonom, ki ureja državno statistiko.

(1)Evidence iz 60. člena tega zakona vsebujejo poleg osebnih in drugih podatkov fizičnih in pravnih oseb, vsebovanih v davčnem registru iz 49. člena tega zakona, tudi številko uradnega identifikacijskega dokumenta, kadar podatki iz davčnega registra ne zadoščajo za izvedbo postopka.

(2)Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka posamezne evidence vsebujejo tudi podatke, določene v 62. do 75.a členu tega zakona.

Evidenca o davkih vsebuje:

1.      podatke iz davčnih napovedi in vlog ter druge podatke, potrebne za pobiranje davkov, v vsebini, določeni z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčni postopek, ali podzakonskim predpisom,

2.      podatke, ki jih finančni upravi pošljejo organi in davčni zavezanci, potrebne za pobiranje davka, v vsebini, določeni z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčni postopek, odlokom samoupravne lokalne skupnosti ter drugimi predpisi,

3.      podatke iz obračuna davčnega odtegljaja in druge podatke, potrebne za pobiranje, v vsebini, določeni z zakonom o obdavčenju ali zakonom, ki ureja davčni postopek,

4.      podatke iz davčnega obračuna in druge podatke, potrebne za pobiranje, v vsebini, določeni z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčni postopek ali podzakonskim predpisom,

5.      podatke iz obračuna prispevkov za socialno varnost in druge podatke, potrebne za pobiranje, ter druge naloge, v vsebini, določeni z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčni postopek ali zakonom, ki ureja matično evidenco,

6.      podatke o davčnih zastopnikih za zavezance, ki imajo sedež v drugi državi članici in uveljavljajo oprostitev plačila DDV pri uvozu blaga v skladu z drugim odstavkom 50. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 40/12 – ZUJF, 83/12, 46/13 – ZIPRS1314-A in 101/13 – ZIPRS1415), v vsebini: davčni urad zastopnika, identifikacijska številka zastopnika, naziv zastopnika, identifikacijska številka tujca, naziv in naslov tujca, država tujca, registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta v odnosih s carinskimi organi (številka EORI), veljavnost pooblastila, datum zadnje spremembe in ime osebe, ki je opravila zadnjo spremembo,

7.      podatke o zavezancih za davek na dodano vrednost, ki so določeni s predpisi o obdavčenju,

8.      podatke o upravičencih do pavšalnega nadomestila, ki so določeni s predpisi o obdavčenju,

9.      podatke iz obračuna koncesijske dajatve od prirejanja iger na srečo, potrebne za pobiranje, v vsebini določeni z zakonom, ki ureja prirejanje iger na srečo,

10.   podatke iz obračuna dajatve od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela po zakonu, ki ureja trg dela,

11.   podatke iz odločb o odmeri davkov, zapisnikov, sklepov, in drugih dejanj finančne uprave, vključno s podatki o odpisih, odlogih plačil, obročnem plačevanju davkov, oprostitvah, vračilih davkov in podatke iz začasnih sklepov za zavarovanja.

Finančna uprava vodi analitične evidence terjatev in obveznosti, s katerimi se zagotavljajo podatki o stanju in gibanju terjatev in obveznosti do davčnih zavezancev. Za vodenje analitičnih evidenc terjatev in obveznosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja računovodstvo.

Evidenca o vodenju finančnega nadzora vsebuje podatke o poteku, ugotovitvah in drugih okoliščinah finančnega nadzora.

Evidenca finančnih preiskav vsebuje podatke o kraju, času in drugih okoliščinah opravljanja finančne preiskave, osebah, prevoznih sredstvih in drugih objektih, ki se finančno preiskujejo, in o poteku ter ugotovitvah finančne preiskave.

(1)Evidenca o vloženih kazenskih ovadbah in naznanilih vsebuje podatke o vloženih ovadbah in naznanilih kaznivih dejanj, podatke o odločitvah tožilstva ter podatke o pravnomočno izrečenih sodnih odločbah, ki jih pri opravljanju svojih nalog zazna finančna uprava.

(2)Podatke o odločitvah tožilstva in podatke o pravnomočno izrečenih sodnih odločbah predloži finančni upravi brez predhodne zahteve pristojno državno tožilstvo.

(1)Carinska evidenca vsebuje:

1.      podatke iz carinskih deklaracij in obvestil,

2.      podatke iz dovoljenj in potrdil, izdanih v skladu s predpisi iz 7. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona,

3.      podatke o imetnikih dovoljenj in licenc za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah,

4.      podatke o izvedenih carinskih ukrepih.

(2)Podatki iz prejšnjega odstavka so podrobneje določeni v predpisih iz 7. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona.

Evidenca trošarin vsebuje:

1.      podatke o vrsti trošarinskega zavezanca, osebe, ki vlaga prijave za posamezne posle, odgovorni osebi, upravičencu do vračila trošarine, pooblaščencu in plačniku trošarine, upravičencu za nakup goriva za kmetijstvo,

2.      datum začetka in konca opravljanja dejavnosti,

3.      podatke o vrsti izdanega dovoljenja s področja trošarin,

4.      datum izdaje dovoljenja in prenehanja veljavnosti dovoljenja, izdanega v skladu s trošarinskimi predpisi,

5.      podatke o lokaciji in šifri skladišča ali obrata,

6.      podatke o vrsti in odobreni količini trošarinskih izdelkov za namene oproščene uporabe, oziroma za prodajo kot gorivo za kmetijstvo,

7.      (črtana)

8.      podatek o površini vinograda,

9.      (črtana)

10.   podatke o namenu vračila,

11.   podatke o površini zemljišč po katastrskih kulturah, ki so podlaga za upravičenost do nakupa goriva za kmetijstvo ter vračilo trošarine,

12.   podatke o številu vozil,

13.   podatke o prodajalcu goriva,

14.   podatke o količini trošarinskih izdelkov, za katere se vrača trošarina, in znesku vračila,

15.   podatke o imetniku trošarinskega skladišča v drugi državi članici,

16.   podatke o dobavah trošarinskih izdelkov,

17.   podatke o instrumentu zavarovanja trošarinskih obveznosti,

18.   podatke iz trošarinskih dokumentov, kot so opredeljeni v trošarinskih predpisih.

(1)Evidenca informacij za izvedbene namene vsebuje podatke o:

1.      viru informacij,

2.      vsebini informacij,

3.      opisu tveganja,

4.      ukrepih in ugotovitvah.

(2)Če finančna uprava pridobiva podatke iz prejšnjega odstavka s klicem na anonimni telefon, se klic posname, o čemer mora biti klicatelj predhodno seznanjen. Po prepisu vsebine klica se posnetek klica izbriše iz evidence.

Evidenca o uporabi prisilnih sredstev vsebuje:

1.      podatke o uradni osebi, ki je uporabila prisilno sredstvo,

2.      podatke o osebi, zoper katero je bilo uporabljeno prisilno sredstvo,

3.      podatke o dogodku, pri katerem je bilo uporabljeno prisilno sredstvo (datum, ura, kraj, natančna lokacija, navedba pooblastila, ki ga je izvajala uradna oseba, razlog uporabe prisilnega sredstva, prisilno sredstvo, ki je bilo uporabljeno, podatki o uradnem zaznamku o uporabi prisilnega sredstva),

4.      oceno komisije, ki jo imenuje predstojnik, o zakoniti in strokovni uporabi prisilnega sredstva.

Evidenca predloženih instrumentov zavarovanja vsebuje:

1.      podatke o predlagatelju instrumenta zavarovanja in garantu,

2.      podatke o številki, vrsti, predmetu in višini zavarovanja,

3.      veljavnost in rok za unovčitev instrumenta zavarovanja,

4.      podatke o dovoljeni prekoračitvi višine zavarovanja,

5.      podatke o dolgu,

6.      podatke o unovčitvah.

Evidenca o davčni izvršbi vsebuje:

1.      podatke iz sklepov o davčni izvršbi,

2.      podatke o plačilih in poteku postopka davčne izvršbe,

3.      podatke o zavarovanju plačila davka v postopku davčne izvršbe.

Evidenca okoljskih dajatev vsebuje:

1.      podatke o upravičencu do vračila, zavezancu oziroma plačniku okoljske dajatve in odgovorni osebi ter osebah, ki so oproščene plačila okoljske dajatve,

2.      vrsto okoljske dajatve,

3.      vrste izdelkov, za katere se plačuje okoljska dajatev,

4.      znesek obračunane, plačane in vrnjene okoljske dajatve,

5.      nadzorni organ,

6.      datum začetka, spremembe in konca opravljanja dejavnosti,

7.      podatke o plačilnem računu,

8.      tip dejavnosti.

Evidenca o hrambi blaga vsebuje:

1.      podatke o osebi, katere blago je bilo zadržano, zaseženo, začasno odvzeto, odvzeto oziroma zarubljeno,

2.      podatke o razlogu hrambe in podatke o aktu, na podlagi katerega je bilo blago zadržano, zaseženo, začasno odvzeto, odvzeto, zarubljeno, odstopljeno, dano v hrambo,

3.      podatke o blagu,

4.      lokacijo hrambe,

5.      ukrepe v zvezi z blagom.

Evidenca o nadzorih nad prirejanjem iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo, vsebuje podatke o poteku, ugotovitvah in drugih okoliščinah nadzora nad prirejanjem iger na srečo.

(1)V evidenci kmečkih gospodinjstev se vodijo podatki o vseh skupnostih fizičnih oseb, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za kmečko gospodinjstvo.

(2)V evidenco se vpišejo vsi člani kmečkega gospodinjstva.

(3)Evidenca vsebuje:

1.     Podatke o kmečkem gospodinjstvu: – naslov kmečkega gospodinjstva, – podatek o davčnem statusu (način ugotavljanja davčne osnove za namene dohodnine), – podatek o zemljiščih v uporabi: površina zemljišča in znesek katastrskega dohodka po vrstah dejanske rabe, – podatek o površini posebnih kultur, – podatek o površini vinogradov za proizvodnjo vina.

2.     Podatke o članih kmečkega gospodinjstva: – ime in priimek, – davčna številka, – podatek, da se za člana za namene predpisov o dohodnini šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, – podatek, da je član nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, – podatek, da je član kot predstavnik kmečkega gospodinjstva imetnik dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila DDV, – podatek, da je član kot predstavnik kmečkega gospodinjstva prostovoljno identificiran za namene DDV, – podatek, da je član nosilec osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se davčna osnova od dohodka ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, – podatek, da je nosilec identificiran za namene DDV (prostovoljno ali obvezno), – podatek, da je član, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, priglasil dohodek od malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

(4)Podatke davčni organ pridobi po uradni dolžnosti, razen podatka o dohodku od malega obsega prve stopnje predelave iz zadnje alineje 2. točke prejšnjega odstavka, ki ga pridobi na podlagi priglasitve iz 316.č člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE).

Podatki iz evidenc se hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.

(1)Za zbiranje, obdelavo, shranjevanje, pošiljanje, uporabo in hrambo podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, varstvo poslovnih skrivnosti, varstvo podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost in varstvo tajnih podatkov.

(2)Arhivsko gradivo, ki ga finančna uprava preda pristojnim arhivom na podlagi predpisov, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive, ki vsebuje podatke, označene z davčno tajnostjo, je dostopno v državnih arhivih po 75 letih od nastanka, če ni z zakonom drugače določeno.

Oseba ima pravico do seznanitve s svojimi podatki v evidencah iz:

-        49. člena tega zakona in 1., 2., 6., 7., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi evidence,

-        3. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona takoj po pravnomočno končanem postopku,

-        4. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona po pravnomočno končanem postopku inšpekcijskega nadzora, če pa postopek inšpekcijskega nadzora ni bil začet, pa po zastaranju pravice do odmere davka,

-        5. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka, če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona.

(1)Uslužbenci finančne uprave so uradne osebe in druge osebe, zaposlene v finančni upravi.

(2)Za delovna razmerja uslužbencev finančne uprave ter za njihove pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in sistem javnih uslužbencev, kolektivne pogodbe, če ta zakon ne določa drugače.

(1)Carinike na mejnih prehodih in preiskovalce, ki opravljajo naloge, povezane z večjo nevarnostjo za varnost, zdravje ali življenje, finančna uprava obvezno dodatno pokojninsko zavaruje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(2)Ne glede na zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, minister, pristojen za finance, v aktu o organizaciji in sistemizaciji določi delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.

(1)Finančna uprava zagotovi pravno pomoč uslužbencu finančne uprave ali nekdanjemu uslužbencu finančne uprave, zoper katerega se vodi predkazenski postopek oziroma zoper katerega je uveden kazenski ali odškodninski postopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki jih je po oceni finančne uprave opravil v skladu s predpisi.

(2)Oceno iz prejšnjega odstavka da komisija, ki jo imenuje predstojnik.

(3)Uslužbenec finančne uprave ali nekdanji uslužbenec finančne uprave mora povrniti finančni upravi stroške pravne pomoči, ki mu je bila vrnjena v sodnem postopku.

(4)Uslužbenec finančne uprave ali nekdanji uslužbenec finančne uprave mora povrniti finančni upravi stroške pravne pomoči, če se v kazenskem postopku ugotovi njegova krivda.

(1)Pripravljenost za delo (v nadaljnjem besedilu: pripravljenost) je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti uslužbenec finančne uprave, ki mu je pripravljenost odrejena, v pripravljenosti za delo. Pripravljenost pomeni dosegljivost uslužbenca finančne uprave po telefonu ali drugih sredstvih zaradi morebitnega prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba nujno opraviti nalogo. Pripravljenost se uslužbencu finančne uprave odreja glede na potrebe delovnega procesa.

(2)Uslužbenec finančne uprave, ki je med pripravljenostjo poklican na delo, se mora v najkrajšem mogočem času zglasiti na delovnem mestu ali kraju, kjer je treba opraviti določeno nalogo.

(3)Pripravljenost se ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če mora uslužbenec finančne uprave med pripravljenostjo dejansko delati, se ure dejanskega dela vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti.

(4)Predstojnik določi primere in način izvajanja pripravljenosti.

Finančna uprava mora uslužbence finančne uprave, ki zasedajo delovna mesta, na katerih so zaradi narave dela izpostavljene povečanemu tveganju za nastanek nesreče pri delu, nezgodno zavarovati. Delovna mesta iz prejšnjega stavka se določijo v aktu o sistematizaciji.

(1)Uslužbenci finančne uprave morajo glede na naloge delovnega mesta, za katero so sklenili delovno razmerje, opraviti strokovne izpite iz drugega do šestega odstavka tega člena.

(2)Uslužbenci finančne uprave morajo opraviti splošni strokovni izpit za opravljanje nalog finančne uprave po tem zakonu.

(3)Uslužbenci finančne uprave, ki opravljajo naloge finančnega nadzora, morajo opraviti strokovni izpit iz finančnega nadzora po tem zakonu iz vsebin, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero sklepajo delovno razmerje.

(4)Uslužbenci finančne uprave, ki opravljajo naloge nadzora nad prirejanjem iger na srečo, morajo opraviti strokovni izpit iz nadzora nad prirejanjem iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo.

(5)Uslužbenci finančne uprave, ki opravljajo naloge finančne izvršbe, morajo opraviti strokovni izpit iz finančne izvršbe po tem zakonu.

(6)Uslužbenci finančne uprave morajo opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

(7)Vsebine strokovnega izpita iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, postopek opravljanja, način in postopek prijave, izpitni red, način priznavanja vsebin opravljenih izpitov ali preizkusov znanja in druga vprašanja, povezana s strokovnim izpitom, predpiše minister, pristojen za finance, na predlog predstojnika.

(1)Splošni strokovni izpit za opravljanje nalog finančne uprave mora uslužbenec finančne uprave opraviti v šestih mesecih od sklenitve delovnega razmerja oziroma premestitve, za delovno mesto, kjer je strokovni izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta.

(2)Strokovni izpit za opravljanje nalog finančnega nadzora, nadzora nad prirejanjem iger na srečo in finančne izvršbe mora uslužbenec finančne uprave opraviti najpozneje v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja oziroma premestitvi za delovno mesto, kjer je strokovni izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta.

(3)Če mora uslužbenec finančne uprave, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita v celoti, opraviti samo še eno izmed vsebin strokovnega izpita, se rok za to podaljša za največ dva meseca, o čemer odloči predstojnik s sklepom in pri tem upošteva tudi možnosti pristopa k izpitu. Rok za opravljanje strokovnega izpita se uslužbencu finančne uprave podaljša tudi za čas opravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma druge odsotnosti, med katero prejema nadomestilo plače v skladu z zakonom.

(4)Uslužbenec finančne uprave, ki nima strokovnega izpita, lahko, dokler ne opravi strokovnega izpita, opravlja le posamezna pripravljalna dejanja v okviru postopka, ki se vodi.

(5)Uslužbencu finančne uprave, ki v roku iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ne opravi strokovnega izpita iz neupravičenih razlogov, ki so na njegovi strani, preneha delovno razmerje naslednji dan po poteku roka.

V upravnih zadevah iz pristojnosti finančne uprave lahko na prvi stopnji vodi posebni ugotovitveni postopek oziroma opravlja posamezna procesna dejanja tudi uslužbenec finančne uprave, ki ima srednjo splošno ali strokovno izobrazbo. Upravne zadeve iz prejšnjega stavka določi vlada.

(1)Evidenco o opravljenih strokovnih izpitih po tem zakonu vodi finančna uprava zaradi spremljanja stanja pri opravljanju izpitov in opravljanju drugih nalog iz tega zakona.

(2)Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje te podatke:

1.      osebno ime,

2.      datum in kraj rojstva,

3.      stalno oziroma začasno prebivališče,

4.      izobrazba, za katero je izpit opravljen,

5.      datum izpita,

6.      vrsto izpita,

7.      podatek o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja,

8.      uspeh, dosežen na izpitu.

(3)Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno.

(1)Uslužbenci finančne uprave ne smejo opravljati dejavnosti, ki niso združljive z nalogami finančne uprave, ter dejavnosti, ki pomenijo navzkrižje interesov po zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev, ali drugem zakonu.

(2)Dejavnosti iz prejšnjega odstavka, ki niso združljive z nalogami finančne uprave, na predlog predstojnika podrobneje predpiše minister, pristojen za finance.

(1)Uslužbencu finančne uprave ni dovoljeno uporabljati informacij, podatkov ali spoznanj, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog finančne uprave, v neslužbene namene, razen s soglasjem predstojnika v raziskovalne ali izobraževalne namene, pri čemer ne sme razkriti osebnih podatkov, podatkov, ki so davčna tajnost, poslovnih skrivnosti in drugih varovanih podatkov.

(2)Uslužbencu finančne uprave ni dovoljeno uporabljati in dajati informacij, podatkov in spoznanj za doseganje kakršne koli premoženjske ali druge koristi zase ali drugo osebo.

(3)Uslužbenec finančne uprave, ki mu preneha delovno razmerje, mora podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja.

(1)Zaradi posebnega pomena nemotenega finančnega poslovanja Republike Slovenije, zagotavljanja blagovnega prometa in izpolnjevanja mednarodnih obveznosti mora finančna uprava tudi med stavko zagotoviti opravljanje nujnih del in nalog iz svoje pristojnosti. Zaradi tega je pravica do stavke uslužbencev finančne uprave omejena z opravljanjem nujnih del in nalog finančne uprave ter z njimi povezanih podpornih nalog, če bi njihovo neopravljanje lahko ogrozilo finančno stabilnost, blagovni promet ali izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije.

(2)O podrobnem obsegu delovnih nalog in načinu njihovega opravljanja med stavko se pred nastopom stavke dogovorita predstojnik in stavkovni odbor s pisnim sporazumom. Če dogovora ni, predstojnik z upoštevanjem pravico delavcev do stavke s splošnim aktom določi, katere nujne naloge in dela mora finančna uprava opravljati med stavko, da se ne ogrozijo finančna stabilnost, blagovni promet in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije.

Kadar uradna oseba opravlja naloge finančne uprave na javnih prevoznih sredstvih, ima pravico do brezplačnega prevoza s temi sredstvi in pravice iz obveznega zavarovanja potnikov v javnem prometu.

Uslužbencu finančne uprave, ki so mu bila odvzeta pooblastila v skladu z 42. členom tega zakona ali je bil začasno odstranjen z dela ali delovnega mesta v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, ali se mu prepove opravljanje dela v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se odvzamejo oziroma odvzamejo za čas trajanja začasne odstranitve oziroma prepovedi opravljanja dela, službena izkaznica, uniforma in strelno orožje ter onemogoči dostop do evidenc.

(1)Za dolgoletno strokovno delo, organizacijske izboljšave pri delu, uspehe, dosežene na posameznih področjih dela ali pri opravljanju delovnih nalog, in prispevke h krepitvi ugleda finančne uprave se uslužbencu finančne uprave ali organizacijskim enotam finančne uprave in drugim državnim organom, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil ter posameznikom podeljujejo priznanja, uslužbencu finančne uprave pa tudi denarna nagrada.

(2)Vrste priznanj in postopek podeljevanja priznanj ter denarnih nagrad predpiše minister, pristojen za finance, na predlog predstojnika.

(1)Prepovedano je izdelovati ali uporabljati uniforme in oznake, ki so po barvi, kroju, položajnih oznakah, simbolih ter drugih oznakah enake ali podobne uniformi, položajnim oznakam, simbolom ali drugim oznakam na uniformi uslužbencev finančne uprave, ter posnemati in uporabljati v prometu vozila, ki so po grafični podobi enaka ali podobna vozilom ter drugim prevoznim sredstvom finančne uprave.

(2)Predmete, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom, uradna oseba zaseže na kraju prekrška.

(3)Predmeti, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se odvzamejo.

(1)Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 5.000 do 16.000 eurov, če:

1.      ne omogoči uradni osebi vpogleda v uradni identifikacijski dokument in listine, ki dokazujejo njen status, ter druge listine in dokumente (15. člen),

2.      uradni osebi ne sporoči podatkov oziroma predloži listin in dokumentov (17. člen),

3.      ne omogoči uradni osebi odvzema vzorcev blaga (19. člen),

4.      ne omogoči uradni osebi odvzema energentov (20. člen),

5.      ne omogoči uradni osebi zasega listin, dokumentov, nosilcev zbirk podatkov in stvari (21. člen),

6.      ne omogoči uradni osebi vstopa in pregleda zemljišč, prostorov in objektov (22. člen),

7.      ne omogoči pregleda naprav, blaga in drugih stvari (23. člen),

8.      ne ustavi prevoznega sredstva (24. člen),

9.      ne omogoči pregleda in preiskave prevoznih in prenosnih sredstev (25. člen),

10.   ne omogoči uradni osebi opraviti varnostnega pregleda (26. člen),

11.   ne omogoči uradni osebi opraviti pregleda osebe (27. člen),

12.   ne upošteva odredbe uradne osebe (peti odstavek 28. člena),

13.   ne upošteva odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti (prvi odstavek 37. člena).

(2)Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 850 do 2.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4)Z globo od 450 do 650 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.

Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če ne predloži ali ne predloži v roku, določenim s tem zakonom:

1.      prijave za vpis v davčni register (tretji in četrti odstavek 51. člena) in

2.      podatkov oziroma sprememb podatkov, ki so vsebina davčnega registra in jih finančna uprava ne pridobi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 51. člena, prvi odstavek 55. člena).

(1)Z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, z globo od 800 do 10.000 eurov pa se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži ali ne predloži v roku, določenim s tem zakonom:

1.      prijave za vpis v davčni register (drugi in četrti odstavek 52. in drugi odstavek 53. člena),

2.      podatkov, potrebnih za vpis v davčni register (tretji odstavek 52. člena in tretji odstavek 53. člena),

3.      podatkov oziroma sprememb podatkov, ki so vsebina davčnega registra in jih finančni urad ne pridobi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 55. člena).

(2)Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Prekrškovni organ lahko v postopku o prekršku izreče globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, vendar znotraj predpisanega razpona.

(1)Finančna uprava lahko zavezancem podeli poseben status v okviru programa spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti in zmanjšanja administrativnih bremen finančnega nadzora.

(2)Poseben status lahko pridobijo tisti zavezanci za davek, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-        so zavezani k revidiranju po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in so jim bila za zadnja tri poslovna leta pred podajo vloge za pridobitev posebnega statusa izdana revizijska mnenja brez pridržkov;

-        imajo po oceni finančne uprave vzpostavljene notranje davčne kontrole oziroma se v primeru, da v trenutku podaje vloge za pridobitev posebnega statusa nimajo vzpostavljenih notranjih davčnih kontrol, zavežejo, da jih bodo vzpostavili v roku, ki ga določi finančna uprava in ni daljši od dveh let od pridobitve posebnega statusa;

-        poslovodstvo zavezanca za davek poda izjavo, s katero se zaveže, da bo zavezanec za davek finančno upravo obveščal o okoliščinah poslovanja, iz katerih izhaja oziroma bi lahko izhajajo tveganje, povezano z izvajanjem davčnih predpisov (v nadaljnjem besedilu: davčno tveganje), omogočil dostop do vseh informacij, povezanih z notranjimi davčnimi kontrolami, in upošteval ugotovitve in priporočila finančne uprave glede ustreznosti vzpostavljenih notranjih davčnih kontrol;

-        pri katerih člani poslovodstva v obdobju treh let pred predložitvijo vloge za pridobitev posebnega statusa niso bili pravnomočno kaznovani za kaznivo dejanje ali prekršek v zvezi s predpisi o obveznih dajatvah;

-        pri katerih je iz podatkov finančne uprave za obdobje treh let pred vložitvijo vloge za pridobitev posebnega statusa mogoče utemeljeno pričakovati, da bodo izpolnjevali obveze iz posebnega statusa;

-        pri katerih je od začetka dejanskega poslovanja do vložitve vloge za pridobitev posebnega statusa preteklo najmanj tri leta, pri čemer se pri zavezancih za davek, ki so nastali s statusno spremembo, v ta rok šteje tudi obdobje poslovanja pravnega predhodnika.

(3)Posebnega statusa ne morejo pridobiti tisti zavezanci za davek, pri katerih iz podatkov finančne uprave izhaja, da bi pridobitev takšnega statusa povečala administrativno breme finančne uprave in zavezanca za davek, zaradi česar pridobitev takšnega statusa ne bi dosegla namena iz prvega odstavka tega člena.

(4)Za podelitev posebnega statusa zavezanci pri pristojnem finančnem uradu vložijo posebno pisno vlogo.

(5)Finančna uprava odvzame poseben status:

-        če zavezanec za davek finančne uprave ne obvešča o okoliščinah svojega poslovanja, iz katerih izhaja oziroma bi lahko izhajalo davčno tveganje;

-        če zavezanec za davek finančni upravi ne omogoči dostopa do vseh informacij, povezanih z notranjimi davčnimi kontrolami;

-        če zavezanec za davek ni vzpostavil notranjih davčnih kontrol v roku iz druge alineje drugega odstavka tega člena;

-        če zavezanec za davek ne upošteva ugotovitev in priporočil finančne uprave glede ustreznosti vzpostavljenih notranjih davčnih kontrol.

(6)Podelitev statusa v skladu s tem členom ne omejuje pravic finančne uprave pri izvrševanju njenih pooblastil.

(7)Minister, pristojen za finance, podrobneje določi način izvajanja tega člena.

(1)Finančna preiskava pomeni izvajanje dejanj, ukrepov in postopkov po tem zakonu in po zakonu, ki ureja davčni postopek, ko so dani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčenju ali drugi predpisi iz pristojnosti finančne uprave. Dejanja in ukrepi finančne preiskave se izvajajo zaradi preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja najtežjih kršitev predpisov o obdavčenju in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava. Finančna preiskava se lahko uvede tudi zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek, za zagotovitev medsebojne pomoči organom EU, držav članic EU in tretjih držav. Najtežje kršitve predpisov o obdavčenju ali drugih predpisov iz pristojnosti finančne uprave so ravnanja ali dejanja davčnih zavezancev in drugih oseb ali institucij, s katerimi je lahko resno ogrožen finančni interes oziroma interes varstva in varnosti Republike Slovenije oziroma EU.

(2)Finančna preiskava se začne z izdajo naloga za preiskavo, v katerem se navedejo okoliščine, iz katerih izhajajo razlogi za sum, dejanja in ukrepe, ki naj se izvedejo, in okoliščine, ki naj se v finančni preiskavi raziščejo, oziroma krog subjektov, ki se finančno preiskujejo.

(3)Uradna oseba, ki vodi finančno preiskavo, lahko drugi uradni osebi naloži opravljanje posameznih dejanj.

(4)Če so dani razlogi za sum o premalo obračunanih obveznih dajatvah ali obstoju drugih nepravilnosti iz pristojnosti finančne uprave, se v okviru finančne preiskave lahko opravi inšpekcijski nadzor, ki se začne v skladu s predpisom, ki ureja postopek nadzora.

(5)Uradna oseba po opravljeni finančni preiskavi sestavi zaključno preiskovalno poročilo, v katerem opiše ugotovitve finančne preiskave.

Ne glede na prvi odstavek 9. člena tega zakona se do 1. januarja 2015 za finančne urade štejejo dosedanji davčni in carinski uradi, katerih naloge, krajevna pristojnost, območje in sedež so določeni v aktu iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.

V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12 in 111/13) se 71. člen, 4. točka drugega odstavka 127. člena in 131. člen črtajo.

Carinske preiskave, začete pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po Zakonu o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 113/05 – ZJU-B, 40/09, 9/11 in 96/12 – ZPIZ-2).

(1)Pogoj opravljenega strokovnega izpita iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 84. člena tega zakona izpolnjuje uslužbenec finančne uprave, ki je do uveljavitve tega zakona opravil strokovni izpit po Zakonu o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/09 in 33/11), Zakonu o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 113/05 – ZJU-B, 40/09, 9/11, 96/12 – ZPIZ-2) in Zakonu o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo in 108/12), če bo po uveljavitvi tega zakona še naprej opravljal enake naloge.

(2)Uslužbencem finančne uprave, ki so opravili strokovne izpite po Zakonu o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/09 in 33/11), Zakonu o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 113/05 – ZJU-B, 40/09, 9/11, 96/12 – ZPIZ-2.) in Zakonu o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo in 108/12) se v primeru premestitev priznajo izpitne vsebine opravljenih strokovnih izpitov, če vsebujejo iste vsebine kot so določene za strokovne izpite iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 84. člena tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati Zakon o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 113/05 – ZJU-B, 40/09, 9/11 in 96/12 – ZPIZ-2; v nadaljnjem besedilu: ZCS-1) in Zakon o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/09 in 33/11).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati tudi:

-        Pravilnik o službeni izkaznici in znački davčnega inšpektorja in davčnega izterjevalca (Uradni list RS, št. 140/04, 33/05 in 109/12),

-        Uredba o določitvi davčnih uradov Davčne uprave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 142/04, 4/05, 120/05, 63/08, 51/10 in 109/12),

-        Pravilnik o vsebini in načinu opravljanja posebnega strokovnega izpita za davčnega inšpektorja in davčnega izterjevalca v Davčni upravi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 142/04),

-        Pravilnik o vodenju in vzdrževanju davčnega registra (Uradni list RS, št. 31/05, 120/07 in 31/10),

-        Pravilnik o obliki in načinu vodenja knjigovodskih evidenc v Davčni upravi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 66/05),

-        Pravilnik o določitvi dejavnosti uslužbencev davčne uprave, ki so nezdružljive z nalogami davčne službe (Uradni list RS, št. 73/05),

-        Pravilnik o vpogledu v davčne evidence (Uradni list RS, št. 84/05),

-        Pravilnik o vodenju evidence o davčnih preiskavah (Uradni list RS, št. 84/05),

-        Uredba o določitvi višine deleža, ki pripada državnemu proračunu za pokrivanje stroškov Davčne uprave Republike Slovenije v letu 2005 iz naslova pobiranja davkov in drugih obveznih dajatev (Uradni list RS, št. 103/05),

-        Pravilnik o evidenci o vodenju postopkov davčnega nadzora (Uradni list RS, št. 10/06),

-        Pravilnik o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju pooblaščenih uradnih oseb v Davčni upravi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 34/06),

-        Pravilnik o vodenju evidence o davkih (Uradni list RS, št. 109/06),

-        Uredba o obliki in barvi zastave in znaka davčne službe ter njuni uporabi (Uradni list RS, št. 71/07),

-        Pravilnik o načinu poveritve opravljanja nalog davčne izvršbe zunanjim izvajalcem (Uradni list RS, št. 119/07),

-        Pravilnik o vsebini in načinu opravljanja strokovnega izpita iz davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka (Uradni list RS, št. 119/07 in 103/10),

-        Pravilnik o evidenci o kršitvah davčnih in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna davčna služba, in o ravnanju s podatki, ki so izločeni iz evidence (Uradni list RS, št. 62/09),

-        Odredba o uporabi znaka davčne službe na službenih avtomobilih (Uradni list RS, št. 98/09),

-        Pravilnik o varstvu pri delu v Carinski upravi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 67/00 in 42/03),

-        Pravilnik o službeni izkaznici pooblaščenih uradnih oseb carinske službe (Uradni list RS, št. 81/00 in 4/01 – popravek),

-        Pravilnik o strokovnem izpitu in izobraževanju delavcev carinske službe (Uradni list RS, št. 97/00 in 57/05),

-        Pravilnik o nošenju in uporabi orožja v carinski službi (Uradni list RS, št. 111/00),

-        Pravilnik o priznanjih in nagradah v carinski službi (Uradni list RS, št. 72/01),

-        Pravilnik o postopku, po katerem pooblaščene uradne osebe carinske službe ustavljajo prevozna sredstva v cestnem in vodnem prometu (Uradni list RS, št. 76/01 in 67/07),

-        Uredba o določitvi carinskih uradov v Republiki Sloveniji, njihovem sedežu in krajevni pristojnosti (Uradni list RS, št. 45/04, 96/05, 120/05, 66/06, 31/08, 48/09, 42/10, 63/10, 71/11, 90/11, 2/13 in 51/13),

-        Pravilnik o reševanju pritožb v carinski službi (Uradni list RS, št. 40/05),

-        Uredba o obliki in barvi zastave in znaka carinske službe ter njuni uporabi (Uradni list RS, št. 64/06),

-        Pravilnik o uporabi prisilnih sredstev v carinski službi (Uradni list RS, št. 98/06),

-        Pravilnik o pogojih za opravljanje del zunaj Carinske uprave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/07),

-        Uredba o določitvi izpostav, kot notranjih organizacijskih enot carinske službe v Republiki Sloveniji, in njihovem delovnem področju (Uradni list RS, št. 44/07, 23/08, 119/08, 16/09, 96/09, 30/11, 75/11, 22/13 in 51/13),

-        Uredba o barvi in oznakah službene obleke v carinski službi (Uradni list RS, št. 31/10),

-        Pravilnik o službeni obleki delavcev carinske službe (Uradni list RS, št. 62/10),

-        Uredba o primerih in pogojih, v katerih pooblaščene uradne osebe carinske službe opravljajo naloge službe v civilni obleki (Uradni list RS, št. 89/10),

-        Pravilnik o načinu izvajanja pooblastil pooblaščenih uradnih oseb carinske službe (Uradni list RS, št. 109/10),

-        Odredba o določitvi organizacijskih enot carinske službe v Republiki Sloveniji, prek katerih se lahko uvaža in izvaža določeno blago (Uradni list RS, št. 17/08).

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zakona iz prvega odstavka tega člena uporabljata do začetka uporabe tega zakona.

(4)Ne glede na drugi odstavek tega člena se podzakonski predpisi uporabljajo do izdaje novih podzakonskih predpisov. Vlada izda uredbe iz drugega odstavka 3. člena, drugega odstavka 9. člena, tretjega odstavka 41. člena in 86. člena tega zakona najkasneje do 1. januarja 2015. Minister, pristojen za finance, pa podzakonske predpise iz tretjega odstavka 41. člena, četrtega odstavka 41. člena, dvanajstega odstavka 43. člena, prvega odstavka 45. člena, drugega odstavka 45. člena, 59. člena, drugega odstavka 80. člena, sedmega odstavka 84. člena, drugega odstavka 88. člena, drugega odstavka 93. člena in sedmega odstavka 99. člena tega zakona najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(5)Do sprejema ustrezne zakonodaje, ki bo na novo uredila organiziranost državne uprave na teritorialni ravni, sedeži finančnih uradov po tem zakonu ostanejo v krajih, kjer so v času uveljavitve tega zakona uradi Davčne uprave Republike Slovenije.

(6)Prvi odstavek 59. člena ZCS-1, ki ureja dodatek na stalnost, velja ne glede na prvi odstavek tega člena do ureditve sistema plač za uradne osebe. Dodatek na stalnost iz prejšnjega stavka pripada uradnim osebam iz tega zakona, ki opravljajo zahtevnejše naloge nadzora ali naloge na terenu, v višini, določeni z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Delovna mesta, na katerih se opravljajo zahtevnejše naloge nadzora ali naloge na terenu, so določena v aktu o sistemizaciji. Skupni obseg sredstev za plačilo dodatka na stalnost se izplačuje iz sredstev za plače, zagotovljena v proračunu za leto 2014. Za delovno dobo se šteje delovna doba, ki so jo uradne osebe po tem zakonu dosegle v carinski ali davčni službi. Uradnim osebam, ki so iz poslovnih razlogov premeščene v drug državni organ, se za določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v carinski ali davčni službi, če je po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, v katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost. Javnemu uslužbencu, ki je iz poslovnih razlogov premeščen na delo v finančno upravo, se za določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost.

(7)Ne glede na določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, in zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, lahko naloge inšpektorja opravlja tudi uslužbenec, ki na dan 1. januarja 2005 ni imel zahtevane strokovne izobrazbe, pa na dan uveljavitve tega zakona opravlja dela in naloge inšpektorja več kot deset let.

(1)Vse pravice in obveznosti Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije preidejo na finančno upravo. Z uveljavitvijo tega zakona preidejo na finančno upravo vse pristojnosti, ki jih zakon določa za davčno službo in carinsko službo.

(2)Finančna uprava prevzame tudi vsa finančna sredstva, premično in nepremično premoženje, ki ju upravljata Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije.

Finančna uprava z dnem začetka uporabe tega zakona prevzame vse javne uslužbence, zaposlene v Carinski upravi Republike Slovenije in Davčni upravi Republike Slovenije.

Finančna uprava z dnem ukinitve Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije prevzame dokumentarno in arhivsko gradivo Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije.

Finančna uprava do porabe zalog tiskovin uporablja obstoječe tiskovine Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije.

Do uvrstitve delovnih mest in nazivov na delovnih mestih uslužbencev finančne uprave v plačne razrede s kolektivno pogodbo se uporabljajo plačni razredi iz Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 60/08, 83/10 in 89/10) za naslednja delovna mesta in nazive:

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni izterjevalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu izterjevalec,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni izterjevalec specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu izterjevalec specialist,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni izterjevalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu višji izterjevalec,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni izterjevalec specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu višji izterjevalec specialist,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni izterjevalec svetovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu izterjevalec svetovalec,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni izterjevalec svetovalec specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu izterjevalec svetovalec specialist,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni izterjevalec višji svetovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu izterjevalec višji svetovalec,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni izterjevalec višji svetovalec specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu izterjevalec višji svetovalec specialist,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni kontrolor – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu davčni kontrolor,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni kontrolor specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu davčni kontrolor specialist,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni kontrolor svetovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu kontrolor svetovalec,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni kontrolor svetovalec specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu kontrolor svetovalec specialist,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni kontrolor višji svetovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu kontrolor višji svetovalec,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni kontrolor višji svetovalec specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu kontrolor višji svetovalec specialist,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni inšpektor – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu davčni inšpektor,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni inšpektor – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu višji davčni inšpektor in višji carinski inšpektor,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni preiskovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu carinik preiskovalec,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni preiskovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu višji carinik preiskovalec,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni svetovalec inšpektor – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu carinski svetovalec inšpektor,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni svetovalec inšpektor preiskovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu carinski svetovalec inšpektor preiskovalec,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni svetovalec inšpektor specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu carinski svetovalec inšpektor specialist,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni svetovalec inšpektor – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu višji carinski svetovalec inšpektor,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni svetovalec inšpektor specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu višji carinski svetovalec inšpektor specialist,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni svetovalec inšpektor preiskovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu višji carinski inšpektor preiskovalec,

-        za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni svetnik – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu carinski svetnik.

V prvem odstavku 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 94/10, 107/10, 35/11, 110/11, 27/12 – odločba US, 40/12 – ZUJF, 104/12 – ZIPRS1314, 46/13 in 46/13 – ZIPRS1314-A) se v plačni skupini C – Uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih plačna podskupina C 5 – Cariniki spremeni tako, da se glasi C 5 – Uradniki finančne uprave.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od prvega dne četrtega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je zakon uveljavljen.