32. člen

(1)Trase dostopnih poti in lokacije odlagališč se izberejo tako, da se čim manj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve. Dostopne poti, ki se po končani gradnji lahko rekultivirajo, ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine.

(2)Odlagališča presežka gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča so lahko samo v območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine, na območjih naravnih vrednot ter najboljših kmetijskih zemljišč. Prav tako se začasna odlagališča ne urejajo na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture.

(3)Začasna odlagališča rodovitne zemlje se določijo pred gradnjo. Odloženi material se zaščiti pred izpiranjem ter se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, če nastajajo. Odloženi material ne sme ovirati pretoka v vodotokih ali odtoka zalednih vod.

(4)Vsa zemljišča, ki se uporabijo kot začasna odlagališča, se po odvozu materiala povrnejo v prvotno stanje.

(5)Izjemoma je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje gradbišča.

(6)Investitorji in izvajalci morajo med gradnjo in po njej upoštevati tudi te zahteve:

-        objekti in gradbišča se zavarujejo pred poplavljanjem in erozijskim delovanjem voda;

-        zemeljski material je treba odlagati zunaj območja vodotokov in poplavnih območij;

-        med gradnjo je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih škodljivih snovi, oziroma ob nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(7)Ohranijo se neovirani dostopi do vodnih zemljišč infrastrukture.