Uredba o državnem prostorskem načrtu za preureditev železniške postaje Pragersko

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za preureditev železniške postaje Pragersko (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.

(3)Državni prostorski načrt je oktobra 2013 pod številko projekta 2010/DPN-007 izdelal Urbis, d. o. o., Maribor.

(1)Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor nad izvajanjem državnega prostorskega načrta.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Slovenska Bistrica in Kidričevo.

(3)Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker se je postopek priprave tega državnega prostorskega načrta zaključil v skladu s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12).

(4)Oznake iz 6., 7., 9., 10., 12., 15., 16., 18., 19., 20., 25. in 28. člena te uredbe so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1)S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo prostorske ureditve, povezane s preureditvijo železniške postaje Pragersko ter z ureditvijo izvennivojskega križanja lokalne ceste, LC999133 Ptujska cesta skozi Pragersko (v nadaljnjem besedilu: Ptujska cesta), z železniško progo Pragersko–Ormož:

-        na celotnem območju državnega prostorskega načrta se izvede rekonstrukcija tirov in tirnih naprav (v nadaljnjem besedilu: širše območje postaje Pragersko);

-        gradnja treh peronov (en bočni in dva otočna);

-        ureditev dostopa potnikov na perone (podhod s stopniščem in dvigalom);

-        ureditev izvennivojskega križanja Ptujske ceste z železniško progo Pragersko–Ormož, južno od postaje (podvoz);

-        ureditev izvennivojskega križanja na poljski poti (podvoz);

-        ureditev izvennivojskega križanja (podvoz) in servisnih cest severno od postaje (severna servisna cesta, podvozna cesta do notranjega triangla in servisna cesta v trianglu);

-        podaljšanje podvoza obvoznice Pragersko;

-        rekonstrukcija postajnega poslopja;

-        gradnja novih objektov: garaža za težko motorno drezino (v nadaljnjem besedilu: TMD), stavba za vzdrževalce signalnovarnostnih in telekomunikacijskih (v nadaljnjem besedilu: SVTK) in elektroenergetskih (v nadaljnjem besedilu: EE) naprav, stavba za vzdrževalce Sekcije za vzdrževanje prog Maribor (v nadaljnjem besedilu: SVP MB) ter prizidek prometnega urada;

-        ureditev dveh parkirišč v sklopu železniške postaje;

-        ureditev novega postajališča pri prehodu Stražgonjca (peron, dostopi, parkirišče);

-        deviacije kategoriziranih cest in nekategoriziranih cest in poti;

-        naprave za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda;

-        prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture;

-        okoljevarstveni ukrepi.

(2)Podatki o načrtovanih ureditvah so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (listi od št. 1.1 do št. 1.3, Ureditvena situacija načrtovanih ureditev).

(1)Območje državnega prostorskega načrta skladno z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Gaj (2661): 441/24, 441/2, 441/353, 441/25, 678, 441/6, 679, 441/19, 441/7, 441/325, 441/105, 669/10, 669/11, 669/1, 669/12, 668/3, 669/13, 441/339, 669/2, 669/15, 691, 680, 669/6, 669/7, 441/10, 441/11, 441/66, 441/67, 669/9, 677;

-        k. o. Spodnja Polskava (748): 1016/17, 1562, 1022/12, 1584, 671/2, 1573, 1471/54, 1471/43, 780/3, 780/11, 1471/2, 1508/5, 670/4, 1471/66, 780/12, 1471/11, 1021/23, 1585, 1541, 1471/55, 1022/13, 1574, 1022/1, 1021/13, 740/1, 1471/67, 1021/24, 1471/12, 1564, 1542, 772/2, 1021/14, 1471/68, 1565, 1021/25, 1046/1, 1022/3, 1587, 1471/57, 1471/13, 741/2, 1511, 1021/26, 1566, 1441/3, 1544, 1476/1, 1022/16, 1022/4, 1035/2, 1037/1, 763/3, 1471/37, 1471/48, 1021/16, 1026/1, 1512, 1021/27, 780/8, 1471/15, 1035/3, 1021/7, 1021/28, 1026/2, 780/9, 743/2, 1022/6, 1022/18, 1471/16, 777/1, 1471/49, 1433/2, 1027/1, 1037/2, 758, 1558, 1471/39, 744/2, 1021/29, 1471/17, 1026/3, 1021/8, 668/1, 1037/4, 777/10, *165/1, 759, 1471/18, 1559, 1021/19, 1035/6, *365, 1022/8, 1026/4, 1021/9, 1059/4, 1027/3, 1513/1, 1476/5, *366, 1471/19, 1026/5, 1514/1, 1018/11, 1035/7, 777/11, 1019/1, 769/1, 1425/2, 1037/5, 669/3, 1543/20, 757/3, 1035/8, 769/2, 1547/2, 1026/6, 1018/12, 1017/4, 669/4, 1438/2, 1026/7, 1035/9, 1018/4, 1027/7, 757/5, 669/5, 1026/8, 1471/71, 1018/14, 1016/7, 979/18, 1026/9, 1429/2, 739/2, 1509, 1471/61, 1040/1, 1471/62, 1021/30, 1471/51, 1018/7, 1471/40, 1471/41, 1471/63, 1560, 1508/2, 1018/17, 1022/10, 1461/10, 1561, 1572, 1471/1, 671/1, 1022/11, 1021/10, 780/10, 1471/42, 1018/16, 1471/69, 1471/70, 1508/4, 1471/50;

-        k. o. Stražgonjca (749): 441/201, 441/1;

-        k. o. Vrhloga (750): 1233, 1124, *33/2, *149, 1231, 1086/1.

(2)Območje državnega prostorskega načrta obsega tudi zemljišča in dele zemljišč na katerih se izvedejo rekonstrukcije, rušitve in gradnja gospodarske javne infrastrukture, s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

1.območja prestavitve vodov gospodarske javne infrastrukture: a)    telekomunikacijski vodi:

-     k. o. Gaj (2661): 441/2;

-     k. o. Vrhloga (750): 1231;

-     k. o. Spodnja Polskava (748): 979/18;

-     k. o. Stražgonjca (749): 441/1; b)    vodovod:

-     k. o. Spodnja Polskava (748): 1433/2, 1035/7, 1018/14, 738/2, 1425/7, 737/3, 1021/30, 1018/7;

-     k. o. Stražgonjca (749): 441/1; c)    nizkonapetostni elektrovodi:

-     k. o. Spodnja Polskava (748): 1035/7, 1035/2, 1021/9, 1022/1, 1022/8, 1471/62; d)    visokonapetostni elektrovodi:

-     k. o. Spodnja Polskava (748): 1027/1, 1035/3, 1026/1, 777/11, 1471/62, 1015/13, 1015/20; e)    javna razsvetljava:

-     k. o. Spodnja Polskava (748): 1471/62, 1016/17; f)     plinovod:

-     k. o. Spodnja Polskava (748): 738/2, 737/3, 668/1;

-     k. o. Gaj (2661): 441/11;

-     k. o. Stražgonjca (749): 441/1; g)    zunanja razsvetljava:

-     k. o. Spodnja Polskava (748): 758, 1471/57;

-     k. o. Gaj (2661): 691.

2.območja odstranitve vodov gospodarske javne infrastrukture: a)    telekomunikacijski vodi:

-     k. o. Gaj (2661): 441/2;

-     k. o. Stražgonjca (749): 441/1; b)    vodovod:

-     k. o. Spodnja Polskava (748): 1559, 1558, 1021/3, 1433/2, 1021/2, 1021/30;

-     k. o. Stražgonjca (749): 441/1; c)    nizkonapetostni elektrovodi:

-     k. o. Spodnja Polskava (748): 1035/7, 1471/62, 1018/12, 1018/11, 1019/1, 1021/9, 1022/1; d)    visokonapetostni elektrovodi:

-     k. o. Spodnja Polskava (748): 777/11, 777/8, 1035/3, 1026/1; e)    javna razsvetljava:

-     k. o. Spodnja Polskava (748): 1035/7, 1035/5, 1035/2; f)     plinovod:

-     k. o. Spodnja Polskava (748):738/2, 737/3, 1425/7, 668/1;

-     k. o. Gaj (2661): 441/11, 441/218, 441/105, 441/343, 441/24;

-     k. o. Stražgonjca (749): 441/1; g)    fekalna kanalizacija:

-     k. o. Spodnja Polskava (748): 1513/1, 1018/4, 1018/6.

(3)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (listi od št. 3.1 do št. 3.3 Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel).

Na širšem območju postaje Pragersko se izvede rekonstrukcija tirov in tirnih naprav v dolžini približno 5,5 km.

(1)Na ožjem območju postaje Pragersko, ki ga določajo peroni, se zgradijo:

-        bočni peron št. 1 dolžine 400 m in širine 3 m;

-        otočni peron št. 2 dolžine 400 m in širine od 5 m do 8 m;

-        otočni peron št. 3 dolžine 400 m in širine od 4 m do 8 m.

(2)Peroni so dvignjeni 0,5 m nad bližnjo tirnico.

(3)V približno km 575 železnice se za dostop potnikov na perone zgradi podhod za pešce s stopniščem in dvigali. Poslopje železniške postaje se rekonstruira, ob njem se zgradi parkirišče za največ 13 vozil.

(4)Na vzhodni strani tirov se zgradi parkirišče za največ 144 vozil.

Preuredi se Ptujska cesta (v nadaljnjem besedilu: cesta A1) v dolžini približno 400 m. Ob cesti A1 se zgradita hodnika za pešce s kolesarsko stezo. Zgradi se podvoz pod železniško progo višine 3,5 m, ki omogoča prehod intervencijskih vozil. Naredita se dve nivojski križišči.

Izvedejo se deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest in dostopi do objektov v skupni dolžini 4,5 km. Vse deviacije so v asfaltni izvedbi.

(1)Na kategoriziranih cestah se zgradijo:

-        trije podvozi (na cesti A1, na poljski cesti B1 in na cesti C1). Plošča nad podvozom obvoznice Pragersko v km 575 + 418,89 železnice se razširi za približno 1 m;

-        dva nadvoza (na cesti A2 in cesti A3).

(2)Zgradijo se trije mostovi (Pr2 čez Polskavo; Pr9B in Pr9C čez Trojnščico).

(1)Objekt S1: garaža TMD za potrebe vzdrževanja železniških vozil se zgradi kot kovinska konstrukcija iz primarnih in sekundarnih nosilcev s streho v blagem naklonu približno 5°. Nosilna konstrukcija je delno obdana z modularnimi fasadnimi paneli, delno s perforirano fasadno pločevino. Površina objekta je do 300 m2, ima samo pritličje. Dostop v objekt je na čelni, jugozahodni strani, prek dvižnih, sekcijskih vrat z vgrajenim osebnim prehodom. Vzdolž objekta se naredi ograjeno odlagališče materiala površine 400 m2 in je dostopno z dovozne ceste.

(2)Objekt S2: stavba za vzdrževalce SVTK in EE naprav za potrebe vzdrževanja vozne mreže in vozil ter objekt S3: stavba za vzdrževalce SVP MB se zgradi kot masiven, klasično grajen, opečni objekt. Površina objektov je do 320 m2, število etaž S2: pritličje + nadstropje, število etaž S3: pritličje + nadstropje (mansarda). Objekta imata podolžno tlorisno zasnovo, streha je dvokapna z naklonom približno 30°. Fasada objektov ima klasičen omet. Dostopov v objekta bo več, urejeni bodo na njihovi čelni in vzdolžni strani. Na območju stavb se zgradita dve parkirišči z največ 18 parkirnimi mesti. Na delu parkirišč se zgradita nadstrešnici za približno 6 vozil, ki se po potrebi lahko uredita kot delno odprt garažni prostor. Urejene so dostopne površine ter manipulacijske in parkirne površine za intervencijska vozila in vzdrževalce.

(3)Objekt S4: prizidek prometnega urada za potrebe SVTK se zgradi kot masiven, klasično grajen, opečni objekt. Površina objekta je do 85 m2, število etaž: pritličje + 1. nadstropje + 2. nadstropje. Nadstropni objekt ima pravokotno tlorisno zasnovo, streha je dvokapna z naklonom približno 15°. Fasada objekta ima klasičen omet. Dostop v prizidek bo urejen čez obstoječi objekt.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta se ohranjajo vsa drevesa in grmovje, katerih odstranitev ni nujna zaradi načrtovanih ureditev. Zaščitijo se vitalni in kakovostni sestoji, predvsem tisti ob vodotokih in na območju Gaja pri Pragerskem – glinokopno jezero). Ohranjajo se tudi mreža obstoječih posameznih dreves in drevesnih gruč, vrstno pestra skupina grmičevja ter obmejki in živice na kmetijskih zemljiščih. Kjer ohranitev vegetacije ni možna, se rastišča ustrezno sanirajo in sukcesijsko ustrezno dopolnijo. Vse z gradnjo prizadete površine se krajinskoarhitekturno uredijo. Krajinske ureditve se natančneje obdelajo v projektni dokumentaciji – v načrtu krajinske arhitekture. Rastline se morajo za nove zasaditve izbrati po analizi razmer v prostoru in želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev mora upoštevati lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja. Vnos tujerodnih rastlinskih vrst ni dovoljen.

(2)Zasnova zasaditve naj vsebuje: sanacijo gozdnih robov, obvodnega rastja, nove zasaditve in rekultivacijo opuščenih zemljišč (prometnic, odstranjenih obstoječih objektov).

(3)Pri urejanju urbanih površin ob postaji Pragersko se zasnujejo osnovni sestavni deli zelenega sistema mesta (linijske drevesne poteze, parkovne zelene površine, tlakovane zelene mestne površine, navezave na okoliške krajinske prvine).

(4)Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief.

(5)Pri gradbenotehničnih ukrepih v odprtem prostoru je treba uporabiti lokalno značilni naravni material.

(6)Ob novih prepustih se ustrezno vzdržujejo sestoji in poskrbi se za uravnoteženi razvoj ekosistemov. Z načrtovanimi zasaditvami se ne sme zmanjševati prevodnost vodotokov. Upoštevajo se varnostni odmiki od infrastrukturnih vodov.

(7)Opuščeni odseki lokalnih cest, poljskih in gozdnih poti ter površine po odstranitvi objektov se reliefno preoblikujejo glede na značilnosti naravnega terena in zasadijo ali se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč.

(8)Ureditve ob priključkih, križiščih in cestna oprema se oblikujejo skladno z urbano in krajinsko podobo prostora.

(9)Protihrupne ograje se oblikujejo skladno s sodobnimi oblikovalskimi načeli ter glede na urbano in krajinsko podobo prostora skladno s preostalimi elementi prostora ob železnici ter ustrezno zasaditvijo, tako da se čim bolj vključujejo v okolje. Varovalne in protihrupne ograje se oblikujejo tako, da ne poudarjajo železniškega telesa pri pogledih iz okolice. Pri oblikovanju protihrupnih ograj sodelujeta arhitekt in krajinski arhitekt.

Zaradi načrtovanih ureditev se odstranijo naslednji objekti:

-        R0: lesena garaža na parceli št. 1021/10, k. o. Spodnja Polskava (748);

-        R1: pomožna objekta na parceli št. 1471/49, k. o. Spodnja Polskava (748);

-        R2: pomožni objekt na parceli št. 1471/2, k. o. Spodnja Polskava (748);

-        R3: pomožni objekti na parceli št. 1471/61, k. o. Spodnja Polskava (748);

-        R4: pomožni objekti na parceli št. 1471/2, k. o. Spodnja Polskava (748);

-        R5: pomožni objekti (lope) na parceli št. 1471/2, k. o. Spodnja Polskava (748);

-        R6: pomožni objekt na parceli št. 1471/42, k. o. Spodnja Polskava (748);

-        R7: pomožni objekt na parceli št. 1471/37, k. o. Spodnja Polskava (748);

-        R8: pomožni objekt na parceli št. 669/11, k. o. Gaj (2661);

-        R9: pomožni objekt na parceli št. 669/15, k. o. Gaj (2661);

-        R10: transformatorska postaja na parceli št. *365, k. o. Spodnja Polskava (748);

-        R11: stanovanjski objekt na parcelah št. 165/1 in 1471/1, obe k. o. Spodnja Polskava (748);

-        R12: pomožni objekt na parceli št. 669/2, k. o. Gaj (2661);

-        R13: stanovanjski objekt s pripadajočim gospodarskim poslopjem na parcelah št. 669/13, k. o. Gaj in št. 441/1, k. o. Stražgonjca (749);

-        R14: merilno-regulacijska postaja na parceli št. 441/201, k. o. Stražgonjca (749);

-        R15: objekt na parceli št. 1918/16, k. o. Spodnja Polskava (748);

-        R16: garaža na parceli št. 1019/1, k. o. Spodnja Polskava (748); zgradi se nadomestni objekt v skladu s predpisi, ki določajo gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.

Na območju državnega prostorskega načrta, razen na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za vzdrževanje objektov.

(1)Načrtovane ureditve na več mestih križajo ali se približajo obstoječi javni infrastrukturi in grajenemu javnemu dobremu, kar je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (listi od št. 2.1 do št. 2.3, Ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra).

(2)Zaradi gradnje ureditev se komunalni vodi zaščitijo, prestavijo ali zamenjajo. Tam, kjer se križajo, se upoštevajo pogoji upravljavcev posameznih vodov in naprav, ki so med obveznimi prilogami državnega prostorskega načrta (III/4 Smernice in analiza smernic ter mnenja nosilcev urejanja prostora).

(3)Objekti na območju državnega prostorskega načrta se priključijo na obstoječe ali predvideno kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko, komunikacijsko in plinovodno omrežje. Priključijo se skladno s pogoji upravljavcev posameznih vodov. Dopustna je ureditev lastnih sistemov za čiščenje odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih voda.

(4)Infrastruktura se ne sme prestavljati v območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti narejena tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.

(5)Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.

(6)Upravljavci gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se obvestijo o začetku del 14 dni pred tem.

Preuredijo se cevovodi pod železniško progo med cestama A5 in A3, na območju ceste A1 (območje podvoza), pod železniško progo med cesto C2 in C3 ter pod železniško progo na območju ceste C3. Za servisne objekte v območju triangla se zgradi priključek.

(1)Predvideni kanalizacijski sistem na območju ceste A1 in podvoza se ob gradnji podvoza prestavi zunaj območja podvoza.

(2)Zgradi se nov tlačni gravitacijski vod, ki se priključuje na obstoječ kolektor za odvodnjo komunalne odpadne vode, ki poteka do čistilne naprave Pragersko.

(3)Zgradi se nov kanalizacijski sistem z malo čistilno napravo za odvodnjo komunalnih odpadnih vod iz objektov za vzdrževalce (objekta S2 in S3).

Obstoječ mešani kanalizacijski sistem se dogradi s kanalizacijskimi vodi za odvodnjo padavinskih odpadnih voda iz podvozov in parkirišč. Odpadne vode se po čiščenju na lovilcih olj iztekajo v obcestne jarke. V podvozih se naredijo črpališča.

(1)Prestavijo se srednjenapetostni in nizkonapetostni vodi:

-        na območju obstoječe transformatorske postaje na križišču cest A6, A3 in A1;

-        prestavitev nizkonapetostnega voda zaradi preureditve ceste A1;

-        prestavitev srednjenapetostnih vodov na območju železniške postaje Pragersko.

(2)Dogradijo se nizkonapetostna voda za potrebe črpališča v podvozu B1 in v podvozu A1 ter srednjenapetostni vod za potrebe objektov za vzdrževalce. Za potrebe prestavljene merilno-regulacijske naprave se zgradi nizkonapetostni priključek.

(3)V območju triangla se izvedeta dve novi transformatorski postaji, in sicer: TP1 moči 630 kVA in TP2 moči 400 kVA.

(4)Vključitev novih transformatorskih postaj v obstoječe srednjenapetostno distribucijsko omrežje se zgradi kabelsko.

(1)Izvede se nov energetski razvod za celotno železniško postajo Pragersko: zunanja razsvetljava tirnega območja, peronov, podhoda, parkirišč ter vseh obstoječih in na novo projektiranih objektov.

(2)Obstoječa javna razsvetljava se odstrani. Zgradi se nova razsvetljava na cesti A1 s priključnimi cestami ter v podvozu na cesti A1 in podhodu za pešce.

(3)Napajanje KRMO se izvede kot nizkonapetostna kabelska povezava do bližnjega nizkonapetostnega omrežja oziroma transformatorske postaje.

Uredi se telekomunikacijski priključek za nove servisne objekte v trianglu (objekta S2, S3).

Severno od triangla se prestavijo:

-        obstoječ plinovod R14, premer 100 mm, tlak 50 bar;

-        obstoječ plinovod P141, premer 100 mm, tlak 3 bar in

-        obstoječa merilno-regulacijska postaja Pragersko (MRP Pragersko).

(1)Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel v grafičnem delu državnega prostorskega načrta na kartah od št. 3.1 do 3.3, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2)Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po opravljenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva in/ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

(2)Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.

(3)Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena.

(4)Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(5)Pri pristojni javni službi je treba dobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v kulturne spomenike, varstvena območja dediščine in nepremično kulturno dediščino, registrirano do uveljavitve tega akta.

(6)Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1)Posegi v naravo se omejijo tako, da so posegi na območja ohranjanja narave in v vodotoke kar najmanjši.

(2)Posegi v vodotoke se izvajajo izven varstvene dobe rib, torej v obdobju med prvim julijem in 28. februarjem.

(3)Gradbišče v smeri proti naravni vrednoti Gaj pri Pragerskem – glinokopno jezero se fizično omeji. V naravno vrednoto se razen z jarkom ne posega. Brežine jarka se uredijo sonaravno. Obrežno rastje ob jarku pri naravni vrednoti Gaj pri Pragerskem – glinokopno jezero se razen neposredno ob jarku ne izsekava. Dela pri jarku se izvedejo v času od 1. avgusta do 15. novembra podnevi.

(4)Talni pragovi na Trojšnici in Polskavi se izvedejo na način, da razlika v višini vodne gladine gorvodno in dolvodno od talnega praga ne bo večja od 10 cm.

(5)O predvidenih delih v vodnem ali priobalnem zemljišču se vsaj sedem dni pred začetkom gradnje obvesti pristojno ribiško družino o začetku gradnje, da poskrbi za intervencijski odlov rib. Če bodo dela postopna in trajala dalj časa, mora izvajalec obvestiti pristojno ribiško družino ob vsakem novem posegu v strugo tako, da bodo intervencijski odlovi pred vsakim novim posegom na območju ribnikov ali v strugah Trojšnice in Polskave.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta se uredijo mesta prečkanj vodotokov z železnico, in sicer dveh večjih vodotokov: Polskava in Trojšnica, ter manjših odvodnih jarkov. Na vseh se zgradijo novi premostitveni objekti (trije mostovi in več cevnih prepustov) in uredijo jarki: čiščenje dna obstoječih odvodnih jarkov (jarek 1, 3, 4, 5, 7, 8) ter posamezne prestavitve melioracijskih jarkov (jarek 2, jarek 6 in MJ1).

(2)Vse ureditve se izvedejo zemeljsko. Struge se stabilizirajo na območju premostitvenih objektov in na mestih navezave na obstoječe dno. Na območju premostitvenih objektov so struge ustrezno zavarovane s tlakom iz lomljenca v betonu ter kamnitimi talnimi stabilizacijskimi pragovi na mestih navezave na obstoječe dno. Brežine so zatravljene in na zgornjih delih zasajene z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.

(3)Dela v strugi in na brežinah se izvaja tako, da bo kalnost čim manjša. Med gradbenimi deli ob vodotoku in v njem se zagotovi, da v vodi ni neprekinjene kalnosti. Odvodniki naj se praviloma čistijo v sušnem obdobju.

(1)Zagotovi se, da so poseganja v kmetijska in gozdna zemljišča zunaj predvidenih ukrepov čim manjša. Prepovedani sta vsako zasipavanje kmetijskih in gozdnih zemljišč ter odlaganje materiala zunaj območij, določenih za ta namen.

(2)Zagotovijo se dostopi do kmetijskih in gozdnih zemljišč med gradnjo in po njej. Preprečijo se nenadzirani prevozi po kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Poljske in gozdne poti se po gradnji obnovijo.

(3)Gradbena dela se izvajajo takrat, ko je škoda na pridelkih lahko najmanjša (pred setvijo, po spravilu).

(4)Poseki lesnate vegetacije se izvajajo izven vegetacijske sezone. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (utrditev brežin vkopov in nasipov, pogozditev); vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane se morajo sanirati takoj (prva sadilna sezona). V največji meri se ohrani, vzpostavi in oblikuje gozdne robove ter skupine drevja, posamezna drevesa, obvodno gozdno rastje, protivetrne pasove in obmejke zunaj gozda, kakor je določeno s Programom razvoja gozdov. Novonastali gozdni robovi se zasadijo z lokalno značilnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, v prečnem prerezu se gozdni robovi stopničasto dvigujejo. Način ureditve predpiše pristojna območna enota zavoda za gozdove.

(5)Kmetijska zemljišča se po posegu vrnejo v prvotno stanje.

(6)Ostanki obstoječih cest se razgradijo, vzpostavi se raba, ki je skladna z okoliškim prostorom.

(7)Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pred začetkom gradnje je treba obvestiti pristojno območno enoto zavoda za gozdove, da se drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira.

(8)Hidromelioracijska sistema (HMS št. 50112 Polskava – Devina in HMS št. 50082 Melioracije na območju Pragersko) se preuredita, kot to določa 25. člen te uredbe.

(9)Na območju obstoječe komasacije se ponovno vzpostavi parcelacija, če je mogoče, nova komasacija.

(1)Posegi v tla se načrtujejo in naredijo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene, se ponovno zatravijo ali zasadijo.

(2)Rodovitni del prsti se odlaga ločeno zaradi ponovne uporabe pri krajinskoarhitekturni ureditvi. Med gradnjo se zagotovi, da je rodovitna plast prsti skrbno odgrnjena in odložena na lokaciji posega, ločeno od preostalega materiala. Rodovitni del tal se nameni rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč in vzpostavljanju novih kmetijskih površin. Za ureditev brežin je treba uporabiti manj kakovostno prst.

(3)Pred gradnjo odstranjena rodovitna tla s parcele št. 441/1 k. o. Stražgonjca

(749)se ponovno odložijo na isti parceli.

(4)Za gradnjo nasipov se uporabi inertni material.

(1)Za preprečevanje širjenja hrupa v okolje je treba zgraditi štiri visoko absorpcijske protihrupne ograje razreda A3 v dolžini približno 3020 m. Višina protihrupnih ograj mora biti 3 m, razen PHO-4, ki je visoka 2,5 m.

(2)Izvede se pasivna protihrupna zaščita za naseljene stanovanjske stavbe na območju rekonstrukcije železniške postaje Pragersko, ki je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (listi od št. 1.1 do št. 1.3 Ureditvena situacija načrtovanih ureditev).

Med gradnjo se na celotnem območju državnega prostorskega načrta, dostopnih poteh, gradbiščih in odlagališčih, s posebno pozornostjo pa na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:

-        preprečuje nekontrolirano raznašanje gradbenega materiala;

-        preprečuje prašenje;

-        ugaša motor, kadar vozila, prevozna sredstva in delovne naprave stojijo daljši čas.

(1)Prostorske ureditve, ki jih določa ta državni prostorski načrt, se lahko izvedejo v etapah.

(2)Etapnost gradnje mora upoštevati, da bo gradnja potekala pod prometom na železniški progi.

(3)Izvedba ureditev, ki vplivajo na obstoječi poplavni režim Polskave, je dovoljena po izvedbi vseh omilitvenih ukrepov iz elaborata št. 3271/10 (tudi Ak Medvedce) razen, če hidravlična presoja, ki se izdela v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pokaže, da posamezni poseg nima vpliva (tudi kumulativnega) na obstoječi poplavni režim Polskave.

(1)Investitor zagotovi celosten načrt monitoringa v vseh fazah med gradnjo in obratovanjem s tem državnim prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev ter njegovo izvedbo.

(2)Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. Kadar je mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugim obstoječim ali predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja in je omogočeno stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni.

(3)Monitoring kakovosti površinskih vodotokov in stanja podzemne vode med gradnjo je potreben na:

-        vodotokih Polskava in Trojšnica, in sicer dolvodno od kraja posega. Spremljanje razmer na vodotokih je potrebno predvsem med opravljanjem gradbenih del na vodotokih in pri obsežnejših delih na odvodnikih (npr. prestavitev jarkov, poglabljanje);

-        najbližjem merilnem mestu za izvajanje državnega monitoringa (Velenik V2, Slovenska Bistrica) in mora vključevati parametre, s katerimi se lahko ugotavlja in spremlja škodljive vplive ureditev iz državnega prostorskega načrta na kemijsko stanje podzemne vode.

(4)Izvajalec gradbenih del mora zagotoviti dodatne ustrezne zaščitne ukrepe, kadar med gradnjo nastanejo odstopanja od dovoljenih vrednosti.

(5)Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve,

-        dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,

-        sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,

-        spremembe rabe prostora in

-        drugi ustrezni omilitveni ukrepi.

(1)Trase dostopnih poti in lokacije odlagališč se izberejo tako, da se čim manj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve. Dostopne poti, ki se po končani gradnji lahko rekultivirajo, ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine.

(2)Odlagališča presežka gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča so lahko samo v območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine, na območjih naravnih vrednot ter najboljših kmetijskih zemljišč. Prav tako se začasna odlagališča ne urejajo na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture.

(3)Začasna odlagališča rodovitne zemlje se določijo pred gradnjo. Odloženi material se zaščiti pred izpiranjem ter se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, če nastajajo. Odloženi material ne sme ovirati pretoka v vodotokih ali odtoka zalednih vod.

(4)Vsa zemljišča, ki se uporabijo kot začasna odlagališča, se po odvozu materiala povrnejo v prvotno stanje.

(5)Izjemoma je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje gradbišča.

(6)Investitorji in izvajalci morajo med gradnjo in po njej upoštevati tudi te zahteve:

-        objekti in gradbišča se zavarujejo pred poplavljanjem in erozijskim delovanjem voda;

-        zemeljski material je treba odlagati zunaj območja vodotokov in poplavnih območij;

-        med gradnjo je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih škodljivih snovi, oziroma ob nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(7)Ohranijo se neovirani dostopi do vodnih zemljišč infrastrukture.

(1)Investitor mora:

-        pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z upravljavci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladiti popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki se povezane z gradnjo;

-        pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki bodo povezane z gradnjo. Upravljavci gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra morajo biti pravočasno obveščeni, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;

-        pred začetkom gradnje je treba evidentirati stanje obstoječih objektov, ki jih zadeva gradnja;

-        zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

-        promet med gradnjo je treba organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju, ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;

-        zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve posegov ne poslabša, ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje posegov prekinjeni. Uredijo se tudi dostopi, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti;

-        zagotoviti nemoteno oskrbo iz vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če se poškodujejo pri gradnji;

-        sproti rekultivirati območja posegov;

-        preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;

-        urediti oziroma vrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;

-        zagotoviti ureditev zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;

-        začasno pridobljena zemljišča po gradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(2)Investitor mora reševati odkup zemljišč in odstranjenih objektov z upoštevanjem uporabnosti preostanka zemljišč, različnih načinov rešitve in v sodelovanju z vsemi prizadetimi.

(1)Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geomehanskih, geoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, prometnotehničnega, okoljevarstvenega ali oblikovalskega vidika.

(2)Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta in na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

(3)Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture.

(4)Na območju triangla je dopustna tudi drugačna postavitev in razporeditev objektov, dopustni sta gradnja dodatnih objektov za železnico in temu ustrezno tudi prilagoditev prometne in zunanje ureditve.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

Do začetka gradnje prostorskih ureditev so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe, razen na registrirani kulturni dediščini, dovoljeni:

-        vzdrževanje, rekonstruiranje, odstranitev, dozidava in nadzidava obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne spreminja, njihova velikost pa se lahko spremeni največ za 10 % glede na obstoječe gabarite,

-        opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09) na območju parcel v katastrskih občinah:

-        k. o. Gaj (2661): 441/2, 669/2;

-        k. o. Stražgonjca (749): 441/1;

-        k. o. Spodnja Polskava (748): 769/2, 1471/50, 1471/2.

(2)Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni ali dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        Dolgoročni plan – prostorski del občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986–2000 ter srednjeročni plan za območje nove občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 27/85 in 25/87 ter Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 35/96, 41/97, 72/99, 59/03, 131/04, 47/06 in 53/11);

-        Odlok o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89, dopolnjen Uradni list RS, št. 43/92, 3/93, 35/94, 5/00, 45/00, 53/11 in 88/11);

-        Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/13).

Ta uredba začne veljati osemindvajseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00729-5/2014 Ljubljana, dne 13. februarja 2014 EVA 2013-2430-0121 Vlada Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek l.r. Predsednica Priloga: Grafični del državnega prostorskega načrta