45. člen ZMEPIZ-1
(roki za vložitev prijav podatkov)
(1)Prijave podatkov za matično evidenco se vloži v naslednjih rokih:
1.prijavo v zavarovanje in prijavo spremembe med zavarovanjem – v roku 8 dni od izpolnitve pogojev za vstop v obvezno zavarovanje, oziroma od dokončnosti odločbe o lastnosti zavarovanca ali pravnomočnosti sodbe pristojnega sodišča, oziroma od dneva nastanka spremembe med zavarovanjem;
2.odjavo iz zavarovanja – v roku 8 dni od dneva prenehanja pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje oziroma od dokončnosti odločbe o lastnosti zavarovanca oziroma pravnomočnosti sodbe pristojnega sodišča;
3.prijavo podatkov o osnovah s strani zavezancev za prijavo podatkov o osnovah iz 36., 39. in 43. člena tega zakona – najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo koledarsko leto;
4.prijavo spremembe podatkov o osnovah s strani zavezancev za prijavo podatkov o osnovah iz 36., 39. in 43. člena tega zakona – v roku 8 dni od dneva, ko je bila ugotovljena sprememba prijavljenih podatkov;
5.prijavo podatkov o pozneje ugotovljeni pokojninski dobi oziroma povečanju zavarovalne dobe – v roku 8 dni od dneva dokončnosti odločbe o pokojninski dobi oziroma od dneva, ko je pristojni organ skladno s posebnimi predpisi ugotovil, da se zavarovancu šteje zavarovalna doba s povečanjem.
(2)Ne glede na določbo 1. točke prejšnjega odstavka mora biti prijava za delavca v delovnem razmerju vložena z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela. V primeru, ko delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne začne z delom, mora biti prijava vložena najkasneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi.
(3)Ne glede na določbo 2. točke prvega odstavka tega člena lahko delodajalec za zavarovanca, kateremu preneha pogodba o zaposlitvi na podlagi sporazuma oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca in izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne ali predčasne pokojnine ter je vložil zahtevo za priznanje te pravice, vloži odjavo iz zavarovanja največ 30 dni pred prenehanjem delovnega razmerja.
- VDSS Sklep Pdp 226/2026Višje delovno in socialno sodišče · 2026
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je toženko potrebno denarno kaznovati, ker ni izpolnila svoje obveznosti prijave tožnika v obvezna zavarovanja od 29. 10. 2025 dalje. Toženka je predložila zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca (tožnika) od 29. 10. 2026 (B33), med strankama pa ni sporno, da ZPIZ o tej zahtevi še ni odločil. Sodišče prve stopnje je posledično pravilno štelo, da toženka želi izpolniti svojo obveznosti iz III. točke izreka sklepa I Pd 1235/2025 z dne 2. 2. 2026, da je že pričela z ustreznimi postopki, vendar do prijave tožnika v obvezna zavarovanja še ni prišlo iz razlogov, ki so izven sfere toženke.
- VDSS Sodba Psp 136/2025Višje delovno in socialno sodišče · 2025
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine (prvi odstavek 45. člena ZPIZ-2). Ta se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (prvi odstavek 30. člena ZPIZ-2). Pokojninska osnova tožnice za 24-letno mesečno povprečje osnov znaša 989,56 EUR in je nižja od najnižje pokojninske osnove, ki znaša 1.202,54 EUR. Toženec je zato tožnici pokojnino pravilno odmeril v višini 64,86 % od najnižje pokojninske osnove.
- VDSS Sodba Psp 13/2021Višje delovno in socialno sodišče · 2021
Izvzem iz obveznega socialnega zavarovanja je torej mogoč le ob uporabi določb iz II. dela BMKSZ, ki pa za družbenike gospodarskih družb, ki so hkrati poslovodne osebe sploh ni predviden. Izhajajoč iz navedenega je s prvostopenjsko sodbo pravilno presojeno, da ima pritožnik na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 18. 12. 2017 dalje (pa vse do 19. 11. 2018, ko je bil kot direktor izbrisan iz registra), lastnost zavarovanca. Nenazadnje tožnik dejanskega stanu iz 2. odstavka 8. člena BMKSZ, da bi v Makedoniji opravljal enako dejavnost, kot v R Sloveniji ni zatrjeval, kaj šele dokazoval. Če je bil v Makedoniji zavarovan na temelju odvetništva, ni bil zavarovan na isti podlagi, ko je v Sloveniji ex lege vključen v zavarovanje iz naslova družbeništva gospodarske družbe ter sočasnega poslovodenja d. o. o. Iz listin sodnega ali upravnega spisa ne izhaja, da bi pritožnik sploh poskušal sprožiti postopek o izvzetju iz zavarovanja po BMKSZ.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 5. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sklep Pdp 226/2026Višje delovno in socialno sodišče · 4. 5. 2026
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je toženko potrebno denarno kaznovati, ker ni izpolnila svoje obveznosti prijave tožnika v obvezna zavarovanja od 29. 10. 2025 dalje. Toženka je predložila zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca (tožnika) od 29. 10. 2026 (B33), med strankama pa ni sporno, da ZPIZ o tej zahtevi še ni odločil. Sodišče prve stopnje je posledično pravilno štelo, da toženka želi izpolniti svojo obveznosti iz III. točke izreka sklepa I Pd 1235/2025 z dne 2. 2. 2026, da je že pričela z ustreznimi postopki, vendar do prijave tožnika v obvezna zavarovanja še ni prišlo iz razlogov, ki so izven sfere toženke.
- VDSS Sodba Psp 136/2025Višje delovno in socialno sodišče · 15. 10. 2025
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine (prvi odstavek 45. člena ZPIZ-2). Ta se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (prvi odstavek 30. člena ZPIZ-2). Pokojninska osnova tožnice za 24-letno mesečno povprečje osnov znaša 989,56 EUR in je nižja od najnižje pokojninske osnove, ki znaša 1.202,54 EUR. Toženec je zato tožnici pokojnino pravilno odmeril v višini 64,86 % od najnižje pokojninske osnove.
- VDSS Sodba Psp 13/2021Višje delovno in socialno sodišče · 7. 4. 2021besedilo 2013–2024
Izvzem iz obveznega socialnega zavarovanja je torej mogoč le ob uporabi določb iz II. dela BMKSZ, ki pa za družbenike gospodarskih družb, ki so hkrati poslovodne osebe sploh ni predviden. Izhajajoč iz navedenega je s prvostopenjsko sodbo pravilno presojeno, da ima pritožnik na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 18. 12. 2017 dalje (pa vse do 19. 11. 2018, ko je bil kot direktor izbrisan iz registra), lastnost zavarovanca. Nenazadnje tožnik dejanskega stanu iz 2. odstavka 8. člena BMKSZ, da bi v Makedoniji opravljal enako dejavnost, kot v R Sloveniji ni zatrjeval, kaj šele dokazoval. Če je bil v Makedoniji zavarovan na temelju odvetništva, ni bil zavarovan na isti podlagi, ko je v Sloveniji ex lege vključen v zavarovanje iz naslova družbeništva gospodarske družbe ter sočasnega poslovodenja d. o. o. Iz listin sodnega ali upravnega spisa ne izhaja, da bi pritožnik sploh poskušal sprožiti postopek o izvzetju iz zavarovanja po BMKSZ.