19. člen

(1)Če vrednotenje sredstev opravi Evropska komisija, se uporabi to vrednotenje. Če vrednotenja sredstev ne bo opravila Evropska komisija, določi vrednost sredstev banka. Banka določi vrednost sredstev tako, da določi realno dolgoročno ekonomsko vrednost tveganih postavk.

(2)Banka oceni realno dolgoročno ekonomsko vrednost tveganih postavk v skladu s to uredbo, oceno pa potrdi pooblaščeni revizor. Banka določi realno dolgoročno ekonomsko vrednost tveganih postavk na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca, ki ni starejše od devetih mesecev.

(3)Realna dolgoročna ekonomska vrednost tveganih postavk je vrednost, ki jo je razumno pričakovati v stabilnem finančnem sistemu, potem ko prenehajo krizni pogoji. Ocena realne dolgoročne ekonomske vrednosti tvegane postavke temelji na tržnih podatkih ter realističnih in primernih predpostavkah glede bodočih denarnih tokov skladno s pravili EU o državnih pomočeh.

(4)Kadar se v skladu s to uredbo realna dolgoročna ekonomska vrednost za namen prenosa tveganj določi na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca, morajo biti ocene vrednosti sredstev, ki jih v skladu s to uredbo izdela neodvisni cenilec, pripravljene za namen neprisilne prodaje na delujočem trgu v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV), ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (International Valuation Standards Committee – IVSC). Realna dolgoročna ekonomska vrednost ustreza pojmu poštena vrednost, ki predstavlja podlago vrednosti v okviru Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV). Cenitev iz prejšnjega stavka ne sme biti starejša od devetih mesecev.