Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank

(1)Ta uredba v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12, 63/13 – ZS-K, 23/14 – ZDIJZ-C in 104/15; v nadaljnjem besedilu: ZUKSB) določa:

1.merila in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati banke, da se v njih lahko izvedejo ukrepi za krepitev stabilnosti bank, kot jih določa ZUKSB (v nadaljnjem besedilu: ukrepi);

2.druga merila in pogoje za izvedbo ukrepov;

3.postopek odločanja medresorske komisije iz 20. člena ZUKSB (v nadaljnjem besedilu: komisija), njene naloge, vrste odločitev in način njenega poročanja vladi;

4.pravila za zadolževanje Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., (v nadaljnjem besedilu: DUTB), upravljanje dolga DUTB in uporabo prostih denarnih sredstev DUTB ter

5.merila za ocenjevanje učinkov ukrepov.

(2)Merila in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati banke, da so upravičene do ukrepov na podlagi te uredbe, se določajo z zahtevami pri oblikovanju poslovne strategije, na podlagi katere Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog medresorske komisije iz 20. člena ZUKSB (v nadaljnjem besedilu: komisija) odloči o izvedbi ukrepov v banki skladno s to uredbo in ZUKSB.

(3)Druga merila za izvedbo ukrepov so:

1.glede povečanja osnovnega kapitala bank in vplačila drugih kapitalskih instrumentov banke, ki jih izda banka in se v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 575/2013) upoštevajo pri izračunu temeljnega kapitala banke:

-  merila in pogoji za povečanje osnovnega kapitala bank in vplačila drugih kapitalskih instrumentov,

-  udeležba banke z lastnimi viri;

2.glede prevzemanja tveganj bank s strani DUTB:

-  merila za prevzem tveganj,

-  vrste tveganih postavk, ki se lahko prevzamejo, in tveganj, ki se lahko krijejo,

-  vrste prevzema ali kritja tveganj, vključno z merili,

-  pravice za povratni prenos tveganih postavk na banko, ki je deležna ukrepov po tej uredbi,

-  vprašanja vrednotenja prenesenih tveganih postavk;

3.glede izdaje poroštva Republike Slovenije za prevzete obveznosti DUTB in namenske družbe:

-  merila in pogoji za dodelitev poroštva države,

-  vrste tveganj, ki se lahko krijejo,

-  provizija za izdana poroštva.

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.»banka« je banka ali hranilnica s sedežem v Republiki Sloveniji, v kateri se skladno z ZUKSB lahko izvajajo ukrepi za krepitev stabilnosti bank,

2.»kapitalski instrumenti« so vsi finančni instrumenti, ki jih izda banka in ki se lahko upoštevajo pri izračunu kapitala banke,

3.»neodvisni cenilec« je oseba, ki ima potrebne kvalifikacije, znanje in izkušnje za izvajanje cenitve posamezne vrste premoženja ali podjetij in ki je neodvisna od procesa odločanja o poslih s premoženjem ali podjetja, ki je predmet cenitve. Ocene vrednosti premoženja ali podjetja, ki jih izdela neodvisni cenilec, morajo biti pripravljene za namen neprisilne prodaje na delujočem trgu v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (angl. International Valuation Standards Committee – IVSC),

4.»neplačnik« je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima značilnosti dolžnika, katerega finančna sredstva ali prevzete obveznosti se skladno s sklepom, ki ureja ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, in ki je izdan na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, razvrščajo v skupino D ali E oziroma za katera se je pri skrbnem pregledu aktive banke, ki je bil izveden v skladu z morebitnimi navodili Evropske komisije ali Evropske centralne banke, obravnavala kot neplačnik.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kakor v Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15; v nadaljnjem besedilu: ZBan-2).

(1)Pobudo za izvedbo ukrepov dajo upravičeni predlagatelji iz 20. člena ZUKSB.

(2)Pobuda za izvedbo ukrepov vsebuje pobudo za izvedbo enega ali kombinacije večih ukrepov, s katerimi se zagotovi dolgoročna kapitalska ustreznost in dobičkonosno poslovanje banke ali izvedba postopnega prenehanja banke.

(1)Ukrepi se lahko izvedejo v banki, za katero vlada na predlog komisije in z upoštevanjem dejavnikov iz tretjega odstavka 20. člena ZUKSB ugotovi, da:

1.je Banka Slovenije ugotovila, da banka ne zagotavlja ali v naslednjih šestih mesecih verjetno ne bo zagotavljala minimalnega kapitala v skladu s 129. členom ZBan-2 ali ustreznega likvidnostnega položaja v skladu s 130. členom ZBan-2, in

2.je zaradi okoliščin iz prejšnje točke ter z upoštevanjem meril iz tretjega odstavka 254. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 96/13 in 25/15 – ZBan-2; v nadaljnjem besedilu: ZBan-1) ogrožena stabilnost finančnega sistema.

(2)Predlog komisije iz prejšnjega odstavka vključuje:

-        informacije o ukrepih nadzora, ki jih je Banka Slovenije izrekla banki, in iz katerih izhajajo ugotovitve o obstoju dejstev iz 1. točke prejšnjega odstavka ter

-        mnenje komisije, ali je zaradi težav, v katerih se je znašla banka, ogrožena stabilnost finančnega sistema, ki vključuje oceno, ali bi brez ukrepa na podlagi te uredbe lahko nastali pomembni negativni učinki na poslovanje drugih finančnih družb, na delovanje finančnih trgov ali na splošno zaupanje vlagateljev in drugih subjektov v stabilno delovanje finančnega sistema.

(1)Če pobudo za izvedbo ukrepov vloži banka, mora pobuda vsebovati najmanj:

1.pojasnila glede položaja banke z opisom težav in analizo vzrokov za težave, v katerih se je znašla banka, skupaj z ugotovitvami Banke Slovenije glede okoliščin iz prejšnjega člena,

2.predlog ukrepov, ki naj se izvedejo, skupaj s predlogom poslovne strategije iz prvega odstavka 6. člena te uredbe, ki jo v zvezi s temi ukrepi predlaga banka, in

3.pojasnila o dosedanjih dejavnosti za povečanje kapitala banke in omejevanje tveganj, ki jih je banka izvedla v zadnjih 12 mesecih in ki zaradi dejavnikov in okoliščin, ki niso odvisne izključno od banke, niso bile uspešne.

(2)Banka, ki da pobudo za izvedbo ukrepov, mora komisiji in DUTB zagotoviti vse informacije, pojasnila, listine in dokumente, potrebne za presojo upravičenosti in določitev pogojev za izvedbo ukrepov.

(1)Komisija zahteva, če je vlada ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz 4. člena te uredbe, da banka, v zvezi s katero je bila pobuda dana, izdela podrobno uresničljivo poslovno strategijo za izvedbo predlaganih ukrepov. Komisija v zahtevi, upoštevajoč ZUKSB, to uredbo ter pravila o državnih pomočeh EU, določi merila in pogoje, ki jih mora upoštevati banka, ter sestavne dele poslovne strategije, zlasti:

1.načrt prestrukturiranja,

2.opis ukrepov, s katerimi bo banka zagotovila prispevek k prestrukturiranju z lastnimi sredstvi, sredstvi upnikov kvalificiranih obveznosti z udeležbo novih investitorjev,

3.opis ukrepov, s katerimi bo banka omilila morebitno izkrivljanje konkurence, do katerega bi prišlo zaradi izvajanja ukrepov po tej uredbi,

4.oceno uspešnosti poslovanja banke in učinke na sposobnost zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke in ustrezne likvidnostne pozicije, če ukrepi v skladu s to uredbo ne bi bili izvedeni, ter predvidene posledice teh okoliščin za stabilnost finančnega sistema glede na kriterije iz tretjega odstavka 254. člena ZBan-1,

5.opis ukrepov za zagotavljanje ustreznih informacij DUTB glede uresničevanja poslovne strategije,

6.zmanjšanje stroškov poslovanja, vključno z opisom sprememb glede politike prejemkov in nagrajevanj poslovodstva, zaposlenih in drugih,

7.odločitve pristojnih organov banke o potrditvi zavez, ki izhajajo iz poslovne strategije,

8.vrste in lastnosti delnic banke ali drugih kapitalskih instrumentov banke,

9.določitve cene delnic ali drugih instrumentov banke, ki se uporabijo za dvig kapitalske ustreznosti banke,

10.opis zahtev za kritje ugotovljene izgube banke, ki je posledica vrednotenja sredstev banke na podlagi te uredbe, v breme obstoječih sredstev banke in v breme sredstev upnikov kvalificiranih obveznosti banke,

11.omejitve glede izplačevanja dividend ali drugih izplačil delničarjem, upnikom kvalificiranih obveznosti, poslovodstvu ali zaposlenim, ki so skladne s pravili Evropske unije o državnih pomočeh,

12.ukrepe za preprečevanje izkrivljanja konkurence skladno s pravili Evropske unije o državnih pomočeh,

13.dejavnosti, s katerimi se zagotavlja izpolnitev obveznosti namenske družbe do upnikov, za katere je bilo izdano poroštvo države po tej uredbi,

14.druge relevantne okoliščine.

(2)Poslovna strategija iz prejšnjega odstavka mora v zvezi s prenosom določenih tveganih postavk na DUTB ali namensko družbo vsebovati tudi:

1.podatke o tveganih postavkah, ki se prenašajo,

2.ugotovitve v zvezi z vrednotenjem tveganih postavk po tej uredbi,

3.obrazložitev pozitivnih učinkov prenosa tveganih postavk na izboljšanje kapitalske ustreznosti banke in

4.obrazložitev ukrepov za izboljšanje procesov upravljanja tveganj v banki ali v namenski družbi, na katero se prenesejo tvegane postavke, zlasti glede izboljšanja procesov upravljanja s tveganji.

(3)Če naj se ukrepi v banki izvedejo, da se zagotovi dolgoročna kapitalska ustreznost in dobičkonosno poslovanje banke, mora načrt prestrukturiranja vključevati ukrepe banke za zagotovitev uspešnega dolgoročnega poslovanja banke, skupaj z oceno učinkov predvidenih ukrepov po tej uredbi na sposobnost banke, da zagotavlja dolgoročno dobičkonosno poslovanje, stabilno kapitalsko ustreznost ter kratkoročno in dolgoročno likvidnost.

(4)Če naj se ukrepi v banki izvedejo, da se zagotovi izvedba postopnega prenehanja banke, mora načrt prenehanja vsebovati:

1.opis postopka prenehanja delovanja banke vključno z načrtom opuščanja posameznih dejavnosti in zmanjševanja števila zaposlenih,

2.načrt delitve bremen, v katerem je navedeno, kako bo banka zagotovila prispevek k prestrukturiranju z lastnimi sredstvi in sredstvi upnikov kvalificiranih obveznosti,

3.zavezo banke in opis načina spoštovanja zaveze, da bo opravljala samo posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki so potrebni za izvedbo načrta prenehanja, in poravnavanjem svojih obveznosti iz teh poslov, in

4.druga merila in pogoje iz prvega odstavka tega člena, ki so potrebni glede na način prenehanja banke.

(1)Če naj se ukrepi v banki izvedejo, da se zagotovi dolgoročna kapitalska ustreznost in dobičkonosno poslovanje banke, mora banka v poslovni strategiji izkazati, da bo na podlagi dejavnosti in ukrepov:

1.sposobna zagotoviti dolgoročno vzdržno in uspešno poslovanje, ob predpostavki okrevanja bančnega sektorja in gospodarstva, ter stabilno kapitalsko ustreznost in ustrezno likvidnostno pozicijo,

2.izvedla ukrepe za ustrezno udeležbo lastnih sredstev in sredstev upnikov kvalificiranih obveznosti in

3.izvedla ukrepe za preprečevanje ali omilitev morebitnega izkrivljanja konkurence, do katerega bi prišlo zaradi izvajanja ukrepov po tej uredbi.

(2)Šteje se, da je strategija za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja dolgoročno vzdržna, če banka na podlagi utemeljenih in upravičenih pričakovanj izkaže, da bo najpozneje v petih letih postala dobičkonosna in sposobna zagotavljati kapitalsko ustreznost iz lastnih sredstev in sredstev imetnikov kapitalskih instrumentov banke.

(3)Če naj se ukrepi v banki izvedejo, da se zagotovi izvedba postopnega prenehanja banke, mora banka v poslovni strategiji izkazati, da:

1.bo nadzorovano prenehanje izvedeno v najkrajšem možnem roku,

2.bo izvedla ukrepe za ustrezno udeležbo lastnih sredstev in sredstev upnikov kvalificiranih obveznosti in

3.v obdobju od potrditve poslovne strategije do prenehanja delovanja ne bo opravljala drugih poslov kot samo posle, potrebne za izvedbo načrta prenehanja.

(4)Pred izvedbo ukrepov za povečanje osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov banke se mora izguba banke pokriti v breme za to razpoložljivih sestavin kapitala banke in sredstev obstoječih upnikov kvalificiranih obveznosti.

(1)Če naj se ukrepi v banki izvedejo, da se zagotovi dolgoročna kapitalska ustreznost in dobičkonosno poslovanje banke, pridobi komisija v okviru postopka presoje pobude za izvedbo ukrepa oceno Banke Slovenije v zvezi s poslovno strategijo glede:

1.učinkov predvidenih ukrepov na kapitalsko ustreznost banke in na sposobnost banke, da v prihodnje zagotavlja kapitalsko ustreznost brez nadaljnjih ukrepov ali pomoči DUTB ali države,

2.uporabe metod vrednotenja pri oceni dolgoročne ekonomske vrednosti skladno s to uredbo, vključno z določanjem cene novih delnic ali drugih kapitalskih instrumentov ter določanja cene zaradi prenosa tveganih postavk banke na DUTB ali na namensko družbo, in

3.sposobnosti banke, da s predvidenimi ukrepi in dejavnostmi zagotovi dolgoročno dobičkonosno poslovanje in stabilno kapitalsko ustreznost.

(2)Če naj se ukrepi v banki izvedejo, da se zagotovi izvedba postopnega prenehanja banke, pridobi komisija v okviru postopka presoje pobude za izvedbo ukrepa oceno Banke Slovenije o tem, ali:

-        načrt prenehanja omogoča hitro prenehanje banke brez negativnih učinkov na stabilnost finančnega sistema in

-        je uporaba metod vrednotenja skladna z ZBan-1 in to uredbo.

(3)Komisija lahko v okviru presoje poslovne strategije in na podlagi ocene Banke Slovenije od banke zahteva, da poslovno strategijo ustrezno prilagodi.

(4)Komisija v okviru presoje poslovne strategije upošteva tudi rezultate skrbnega pregleda aktive banke in dodatnih obremenitvenih testov, ki jih izvede zunanji izvajalec. Stroške skrbnega pregleda plača banka.

(5)Obseg, pogoje in izvajalca skrbnega pregleda aktive banke in obremenitvenih testov iz prejšnjega odstavka določi komisija po posvetovanju z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko.

(1)Vlada na podlagi poslovne strategije banke in predloga komisije v zvezi s to poslovno strategijo odloči o izvedbi ukrepov v banki.

(2)Komisija pripravi predlog iz prejšnjega odstavka na podlagi ocene Banke Slovenije iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena ter na podlagi rezultatov skrbnega pregleda in obremenitvenih testov iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

(3)Sklep vlade o uporabi ukrepa na podlagi te uredbe lahko vsebuje odložni pogoj, ki izvedbo ukrepa veže na prejem pozitivnega mnenja Evropske komisije o skladnosti ukrepa s pravili o državnih pomočeh EU.

(4)Vlada lahko na podlagi mnenja Evropske komisije, iz katerega izhajajo dodatne zahteve glede skladnosti ukrepa s pravili o državnih pomočeh EU, zahteva od banke ustrezno prilagoditev poslovne strategije.

Če bo pri izvedbi ukrepa sodelovala DUTB, sklene banka na podlagi odločitve vlade o uporabi ukrepov po prejemu pozitivnega mnenja Evropske komisije o skladnosti ukrepov s pravili o državnih pomočeh pogodbo z DUTB o izvedbi ukrepov, pri čemer mora biti izvedba ukrepov, kot jo predvideva pogodba, skladno s poslovno strategijo banke.

(1)Banka, ki je deležna ukrepov:

1.izpolni vse zaveze, ki jih je Republika Slovenija dala EU v skladu s pravili o državnih pomočeh in jih banka lahko izpolni,

2.prevzame izpolnitev obveznosti Republike Slovenije, ki je nastala zaradi morebitne kazni, ki jo je organ EU izrekel Republiki Sloveniji zaradi nespoštovanja zavez, ki jih je Republika Slovenija dala EU v skladu s pravili o državnih pomočeh in jih banka lahko izpolni, in

3.na podlagi zahteve vlade iz četrtega odstavka 9. člena te uredbe prilagodi poslovno strategijo.

(2)(črtan)

(1)Ukrep povečanja osnovnega kapitala banke in vplačila drugih kapitalskih instrumentov banke se lahko izvede z denarnim vplačilom novih navadnih delnic banke, z denarnim vplačilom drugih kapitalskih instrumentov banke ter, če so izpolnjeni pogoji iz ZBan-2 in Uredbe (EU) št. 575/2013, s stvarnim vložkom.

(2)Pri izvedbi ukrepa povečanja osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov banke se morajo upoštevati učinki prenosa tveganih postavk na DUTB.

(3)Vrednost delnic ali drugih kapitalskih instrumentov ne sme biti višja od vrednosti delnice, kot je bila določena na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca, ki ga imenuje Republika Slovenija ali DUTB.

(4)Pri določanju cene novih delnic ali drugih kapitalskih instrumentov banke mora neodvisni cenilec iz prejšnjega odstavka upoštevati učinke, ki bodo nastali zaradi prenosa premoženja na DUTB.

(5)Ne glede na besedilo tretjega odstavka tega člena se vrednost delnice ali drugih kapitalskih instrumentov lahko določi tudi na podlagi rezultatov skrbnega pregleda aktive banke ali obremenitvenih testov, ki je bil izveden v skladu z morebitnimi navodili Evropske komisije ali Evropske centralne banke, če njegovi rezultati to omogočajo.

(1)Kapitalska naložba v navadne delnice banke ali druge kapitalske instrumente se izvede na podlagi sklepa skupščine banke ali drugega organa banke, ki je pooblaščen za odločanje o povečanju osnovnega kapitala banke z izdajo novih navadnih delnic banke ali drugih kapitalskih instrumentov pod pogoji, določenimi skladno s to uredbo.

(2)Emisijska vrednost navadnih delnic banke na podlagi te uredbe se določi največ v višini, ki je določena za novo delnico na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca iz prejšnjega člena ali na podlagi rezultatov skrbnega pregleda aktive banke, ki je bil izveden po morebitnih navodilih Evropske komisije ali Evropske centralne banke, če njegovi rezultati to omogočajo.

(3)Donosnost drugih kapitalskih instrumentov banke na podlagi te uredbe se določi na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca iz prejšnjega člena ali podlagi rezultatov skrbnega pregleda aktive banke, ki je bil izveden po morebitnih navodilih Evropske komisije ali Evropske centralne banke, če njegovi rezultati to omogočajo, z upoštevanjem profila tveganja banke, značilnosti kapitalskega instrumenta, vključno z njegovo ravnijo podrejenosti, tveganja, donosnosti in drugih lastnosti instrumenta.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko DUTB izvede vplačilo navadnih delnic banke tudi na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu nadzora v banki, ki določa pogoje za povečanje osnovnega kapitala banke. V tem primeru DUTB izvede vplačilo novih delnic na podlagi cenitve, ki jo za namene izvedbe povečanja osnovnega kapitala banke v skladu z zakonom, ki ureja izredne ukrepe Banke Slovenije, pridobi Banka Slovenije.

(1)Če je banka, pri kateri obstajajo okoliščine iz 4. člena te uredbe, zaradi katerih bi bila banka upravičena do ukrepov po tej uredbi, v postopku združevanja ali drugem postopku, v katerem sodeluje druga banka kot prevzemna družba za del ali celotno banko v težavah, se lahko ukrep povečanja osnovnega kapitala in/ali vplačila drugih kapitalskih instrumentov izvede tudi v prevzemni banki, če se s tem na učinkovitejši način dosežejo cilji pomoči banki v težavah.

(2)Ukrep iz prejšnjega odstavka se izvede v prevzemni banki, če:

1.bi zaradi učinkov združitve po oceni Banke Slovenije obstajalo tveganje, da prevzemna družba po prevzemu ne bo sposobna zagotavljati kapitalske ustreznosti skladno z zahtevami Banke Slovenije ali drugega pristojnega nadzornega organa,

2.prevzemna banka ni sposobna sama pravočasno zagotoviti kapitalske ustreznosti iz prejšnje točke za povečanje osnovnega kapitala in/ali vplačila drugih kapitalskih instrumentov prevzemne banke in

3.bi bili ob neuspeli ali nepravočasni združitvi stroški ukrepov po tej uredbi v banki, pri kateri obstajajo okoliščine iz 4. člena te uredbe, nesorazmerno višji.

(1)DUTB lahko odplačno prevzame premoženje banke skladno z 11. členom ZUKSB tako, da pridobi ali z drugimi sredstvi krije tveganja banke pod pogoji, določenimi s to uredbo.

(2)DUTB odplačno pridobi tveganja banke z odplačnim prevzemom tveganih postavk tako, da banka vsa upravičenja iz naslova določenih tveganih postavk dokončno prenese na DUTB (dokončni prenos lastninske pravice ali drugih upravičenj), DUTB pa banki zagotovi nadomestilo skladno s to uredbo. DUTB lahko odplačno prevzame tvegane postavke banke le, če se v banki hkrati izvedejo ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov banke skladno s to uredbo v višini, da se zagotovi kapitalska ustreznost banke v skladu z zahtevami Banke Slovenije ali drugega pristojnega nadzornega organa.

(1)Tvegane postavke so postavke sredstev ali zunajbilančne postavke, kot so opredeljene v Klasifikaciji zunajbilančnih postavk (potencialnih terjatev), ki je priloga 1 te uredbe in njen sestavni del, za katere mora banka izračunavati kapitalske zahteve po ZBan-2 in predstavljajo:

1.terjatve ali potencialne terjatve banke do neplačnikov ali

2.druge terjatve, kapitalske naložbe, nepremičnine in drugo premoženje, ki pomembno zmanjšuje sposobnost banke, da v prihodnosti zagotavlja kapitalsko ustreznost skladno z zahtevami Banke Slovenije ali drugega pristojnega nadzornega organa.

(2)Kot tvegane postavke se po tej uredbi upoštevajo sredstva in zunajbilančne postavke, ki jih je banka pridobila pred 1. septembrom 2012 in se uvrščajo v eno od naslednjih kategorij:

1.terjatve in potencialne terjatve banke do neplačnikov, če vrednosti vseh glavnice in natečenih obresti do posameznega neplačnika na dan vrednotenja presega znesek 500.000 eurov,

2.kapitalske naložbe banke v delnice ali deleže v osnovnem kapitalu gospodarskih družb s sedežem v Republiki Sloveniji, ki jih je banka pridobila na podlagi realizacije pravic zavarovanja, ki so bile ustanovljene v korist banke na tej kapitalski naložbi, ali ki jo je banka pridobila pri povečanju osnovnega kapitala dolžnika s plačilom stvarnega vložka, katerega predmet so bile terjatve banke do tega dolžnika,

3.nepremičnine, ki jih je banka pridobila na podlagi realizacije pravic zavarovanja, ki so bile ustanovljene v korist banke na tej nepremičnini.

(3)Med tvegane postavke se uvrstijo tudi sredstva ali zunajbilančne postavke banke, ki ne izpolnjujejo zahtev za uvrstitev med tvegane postavke, kot so določene v prvem in drugem odstavku tega člena, če DUTB ali banka utemeljita, komisija pa s tem predhodno soglaša, da bo pridobitev teh sredstev ali zunajbilančnih postavk povečala učinkovitost upravljanja DUTB ali povečala zaupanje v banko.

(4)Za namene drugega odstavka tega člena se kot dan pridobitve sredstev in zunajbilančnih postavk s strani banke šteje:

1.za terjatve – dan sklenitve osnovne pogodbe med banko in dolžnikom ali v primeru potencialne terjatve z dolžnikovim upnikom ne glede na datum izplačila sredstev,

2.za kapitalske naložbe – dan pridobitve terjatve, ki je bila zavarovana s to kapitalsko naložbo ali je bila prenesena kot stvarni vložek pri povečanju osnovnega kapitala dolžnika, in

3.za nepremičnine – dan pridobitve terjatve, ki je bila zavarovana s to nepremičnino.

(5)Pri presoji dneva pridobitve terjatve za banko se ne upoštevajo morebitne spremembe ali dopolnitve osnovne pogodbe glede preoblikovanja (prestrukturiranja) bistvenih elementov terjatve (obresti, ročnost, znesek). Prav tako se pri presoji dneva pridobitve terjatve ne upoštevajo morebitni dogovori med banko in dolžnikom, s katerimi banka dolžniku odobri novo posojilo za poplačilo terjatve po predhodni (osnovni) pogodbi z dolžnikom.

(6)DUTB lahko prevzame tvegane postavke banke, ki predstavljajo kapitalsko naložbo ali nepremičnino, le, če je banka kadarkoli v zadnjih 12 mesecih izvedla dejavnosti za odprodajo teh sredstev pod tržnimi pogoji, ki pa niso bile uspešne ali pa bi bile uspešne le v primeru, če bi bila prodajna cena določena bistveno nižje od realne tržne vrednosti tega premoženja. DUTB lahko prevzame kapitalsko naložbo ali nepremičnino banke tudi v primeru, če banka v zadnjih 12 mesecih ni izvedla dejavnosti za odprodajo teh sredstev, ker je zaradi objektivnih okoliščin, ki obstajajo na trgu, utemeljeno pričakovala, da takšna prizadevanja ne bodo uspešna (glede na merila iz prejšnjega stavka).

(1)Banka in Banka Slovenije s sodelovanjem DUTB z upoštevanjem meril iz prejšnjega člena v poslovni strategiji določita predloge glede tveganih postavk, ki se na podlagi te uredbe prenesejo na DUTB. Tako pripravljeni predlog poslovne strategije banka predloži komisiji, ki lahko zahteva spremembe poslovne strategije skladno s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe.

(2)Tvegane postavke iz prejšnjega odstavka se določijo z upoštevanjem učinkov teh tveganih postavk na sposobnost banke za zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke in glede na cilje posameznega ukrepa.

(1)Če je vlada izdala odločbo iz prvega odstavka 4. člena te uredbe, s katero je ugotovila, da so izpolnjena splošna merila za uporabo ukrepov, pridobi ministrstvo od Evropske komisije informacijo, ali bo Evropska komisija opravila vrednotenje sredstev zaradi prevzema tveganj in ali bo rezultat vrednotenja vseboval tudi odbitke, na podlagi katerih se lahko v skladu s 26. členom te uredbe upošteva kot prenosna vrednost sredstev.

(2)O s strani Evropske komisije posredovani informaciji iz prejšnjega odstavka obvesti ministrstvo banko, komisijo, DUTB in Banko Slovenije.

(1)Če vrednotenje sredstev opravi Evropska komisija, se uporabi to vrednotenje. Če vrednotenja sredstev ne bo opravila Evropska komisija, določi vrednost sredstev banka. Banka določi vrednost sredstev tako, da določi realno dolgoročno ekonomsko vrednost tveganih postavk.

(2)Banka oceni realno dolgoročno ekonomsko vrednost tveganih postavk v skladu s to uredbo, oceno pa potrdi pooblaščeni revizor. Banka določi realno dolgoročno ekonomsko vrednost tveganih postavk na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca, ki ni starejše od devetih mesecev.

(3)Realna dolgoročna ekonomska vrednost tveganih postavk je vrednost, ki jo je razumno pričakovati v stabilnem finančnem sistemu, potem ko prenehajo krizni pogoji. Ocena realne dolgoročne ekonomske vrednosti tvegane postavke temelji na tržnih podatkih ter realističnih in primernih predpostavkah glede bodočih denarnih tokov skladno s pravili EU o državnih pomočeh.

(4)Kadar se v skladu s to uredbo realna dolgoročna ekonomska vrednost za namen prenosa tveganj določi na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca, morajo biti ocene vrednosti sredstev, ki jih v skladu s to uredbo izdela neodvisni cenilec, pripravljene za namen neprisilne prodaje na delujočem trgu v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV), ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (International Valuation Standards Committee – IVSC). Realna dolgoročna ekonomska vrednost ustreza pojmu poštena vrednost, ki predstavlja podlago vrednosti v okviru Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV). Cenitev iz prejšnjega stavka ne sme biti starejša od devetih mesecev.

(1)Če je ocene vrednosti sredstev pripravila banka, DUTB imenuje neodvisnega revizorja, ki pred izvedbo ukrepov na stroške banke preveri, ali ocenjene vrednosti sredstev, ki so predmet prenosa na DUTB, predstavljajo njihovo realno dolgoročno ekonomsko vrednost.

(2)DUTB lahko kot neodvisnega revizorja imenuje osebo, ki v preteklih treh letih za banko ni opravljala storitev vrednotenja ali revidiranja in ki z banko ni kako drugače poslovno povezana.

(3)Stroški, ki se po prvem odstavku tega člena prenesejo na banko, morajo biti razumni in utemeljeni ter se v pogodbi med banko in DUTB določijo na podlagi predhodnega mnenja komisije. Stroški po tem členu se prenesejo na banko na način, da se upoštevajo pri izračunu cene ob prenosu tveganih postavk na DUTB, pri čemer se v pogodbi med banko in DUTB lahko določi, da dogovorjeni del teh stroškov banka založi pred izvedbo samega prenosa tveganih postavk na DUTB.

(4)Če neodvisni revizor ugotovi, da ocena vrednosti sredstev, ki jo je pripravila banka, ne predstavlja realne dolgoročne vrednosti teh sredstev, banka popravi cenitev.

(1)Pri vrednotenju terjatev in potencialnih terjatev je treba izhajati iz diskontirane vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz teh terjatev ali iz unovčitev zavarovanj teh terjatev.

(2)Pri oceni vrednosti iz prejšnjega odstavka je treba za del terjatev, za katere se ocenjuje, da ne bodo poplačane, upoštevati sedanjo vrednost pričakovanih denarnih tokov iz unovčitve prejetih zavarovanj za te terjatve. Za ta namen je treba oceniti realno možnost povračila terjatev od porokov ali garantov in pošteno vrednost zavarovanj z nepremičninami in premičninami v skladu z 22. členom te uredbe ter pošteno vrednost zavarovanj z delnicami ali deleži v kapitalu družb v skladu z drugim in tretjim odstavkom 23. člena te uredbe. Pripadajoča zavarovanja se pri oceni vrednosti terjatev in potencialnih terjatev lahko upoštevajo le v primeru, če banka razpolaga z vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere je unovčitev zavarovanj pravno izvršljiva in če so ta zavarovanja unovčljiva v razumnem roku. Zavarovanja z nepremičninami se za ta namen ovrednotijo v vrednosti, ki ostane po odbitku zneskov vseh obveznosti, katerih izpolnitev je zavarovana z isto nepremičnino in so pri tej nepremičnini vknjižene z boljšim vrstnim redom, in po odbitku sorazmernega dela zneskov tistih obveznosti, ki so v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini vknjižene z istim vrstnim redom.

(3)Vrednotenje terjatev oziroma potencialnih terjatev in zavarovanj se z upoštevanjem prvega in drugega odstavka tega člena izvede v skladu z Metodologijo za ocenjevanje realne dolgoročne ekonomske vrednosti terjatev, ki je priloga 2 te uredbe in njen sestavni del.

(4)Če terjatve in potencialne terjatve vrednoti Evropska komisija, se uporabijo te vrednosti in zato banka terjatev in potencialnih terjatev ne vrednoti.

(1)Banka nepremičnine ovrednoti na podlagi cenitvenega poročila, ki ga izdela neodvisni cenilec in ki ni starejše od enega leta. Če se stanje nepremičnine ali stanje na trgu nepremičnin na dan prenosa na DUTB razlikuje od stanja, ki je bilo upoštevano v zadnjem cenitvenem poročilu, banka za namen prenosa na DUTB pridobi novo cenitev ali popravek cenitve.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek banka nepremičnine, prejete v zavarovanje terjatev do dolžnikov v stečaju, ovrednoti na podlagi cenitve, ki je izdelana v okviru stečajnega postopka. Če je v stečajnem postopku že opredeljena izklicna cena na javni dražbi, banka za vrednotenje nepremičnine uporabi zadnjo izklicno ceno.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko neodvisni cenilec kot oceno vrednosti (dokončane) stanovanjske nepremičnine uporabi posplošeno tržno vrednost, ki je določena z uporabo metod množičnega vrednotenja nepremičnin in jo objavlja Geodetska uprava Republike Slovenije. Posplošena tržna vrednost se lahko kot ocena vrednosti nepremičnine uporabi le za stanovanjske nepremičnine, če ta ne presega vrednosti 500.000 eurov. Posplošeno tržno vrednost neodvisni cenilec popravi z uporabo ustreznega odbitka, kadar je to potrebno. Neodvisni cenilec odbitek določi na podlagi preliminarne ocene vrednosti, ki mora izražati trenutno stanje ocenjevanih nepremičnin in stanje na trgu tovrstnih nepremičnin na ocenjevani ali podobnih mikrolokacijah.

(4)Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vrednotenje premičnin, na katerih so ustanovljene pravice zavarovanja v korist banke za zavarovanje terjatev banke.

(5)Če nepremičnine vrednoti Evropska komisija, se uporabijo te vrednosti in zato banka nepremičnin ne vrednoti.

(1)Banka kapitalske naložbe ovrednoti po pošteni vrednosti skladno z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, določenimi v Uredbi Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov skladno z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 320 z dne 29. 11. 2008, str. 1), in sicer po tržni ceni z delujočega trga, če ta ni znana, pa po pošteni vrednosti na podlagi tehnike ocenjevanja vrednosti z največjo možno uporabo tržnih vhodnih podatkov.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek banka kapitalsko naložbo v družbo, v kateri ima pomemben vpliv pri upravljanju (praviloma z 20- ali večodstotno udeležbo v kapitalu), ovrednoti na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca podjetij, ki ni starejše od enega leta. Če finančni položaj družbe ali razmere na trgu kapitala iz prejšnjega stavka na dan prenosa na DUTB pomembno odstopajo od finančnega položaja te družbe ali razmer na trgu kapitala, ki so bile upoštevane v zadnjem cenitvenem poročilu, banka za namen prenosa na DUTB pridobi novo cenitev ali popravek cenitve, ki ga izdela neodvisni cenilec podjetij.

(3)Če je ocenjena vrednost naložbe v kapitalske instrumente iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, z izjemo ocenjene vrednosti po tržni ceni z delujočega trga, višja od revidirane knjigovodske vrednosti teh delnic oziroma deleža družbe izdajateljice (knjigovodska vrednost delnice = celotni kapital družbe/(število delnic – število lastnih delnic)), se naložba ovrednoti po (nižji) revidirani knjigovodski vrednosti teh delnic oziroma deleža družbe izdajateljice.

(4)Če kapitalske naložbe vrednoti Evropska komisija, se uporabijo te vrednosti in zato banka kapitalskih naložb ne vrednoti.

(1)Banka in DUTB v zvezi z ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov banke v skladu s to uredbo in upoštevanjem meril iz 16. in 17. člena te uredbe opredelita tvegane postavke, ki se odplačno prenesejo na DUTB, ter opredelita prenosno vrednost teh postavk na podlagi te uredbe.

(2)Obseg tveganih postavk, ki izpolnjujejo merila iz 16. člena te uredbe in se prenesejo na DUTB, se določi v skladu s 17. členom te uredbe, pri čemer se tvegane postavke za namene prenosa na DUTB razvrščajo v skupine glede na dejavnost, s katero se te tvegane postavke povezujejo in za katere se določa skupna strategija upravljanja.

(3)Če ima banka do posameznega neplačnika poleg terjatev, ki ustrezajo merilom iz 16. člena te uredbe, tudi kapitalske naložbe v tej osebi, ki z vidika upravljanja s tveganji predstavljajo za banko poslovno celoto, se lahko te kapitalske naložbe prenesejo na DUTB skupaj s prenesenimi terjatvami ne glede na merila iz 16. člena te uredbe.

(1)DUTB zagotovi plačilo ustreznega nadomestila pri odplačnem prevzemu tveganih postavk banke praviloma z izdajo obveznic DUTB, za katere je izdano poroštvo Republike Slovenije. V tem primeru DUTB zagotovi nadomestilo banki z izročitvijo obveznic DUTB banki.

(2)DUTB lahko za plačilo ustreznega nadomestila pri odplačnem prevzemu tveganih postavk banke zagotovi banki denarna sredstva, ki jih pridobi z zadolževanjem na finančnem trgu skladno z ZUKSB, to uredbo, statutom in smernicami delovanja DUTB, vključno s posojilom pri banki, v kateri se izvajajo ukrepi.

(1)Prenosna vrednost sredstev, ki se kot tvegane postavke prenašajo na DUTB, je:

-        vrednost sredstev, kot jo je določila Evropska komisija, če iz informacije Evropske komisije, ki jo je ministrstvo pridobilo v skladu z 18. členom te uredbe, izhaja, da bo vrednost sredstev določila Evropska komisija in da rezultat vrednotenja sredstev vključuje ali bo vključeval stroške upravljanja in financiranja;

-        vrednost sredstev, kot jo je določila Evropska komisija, zmanjšana za stroške financiranja, če iz informacije Evropske komisije, ki jo je ministrstvo pridobilo v skladu z 18. členom te uredbe, izhaja, da bo vrednost sredstev določila Evropska komisija in da rezultat vrednotenja sredstev že vključuje ali bo vključeval stroške upravljanja;

-        vrednost sredstev, kot jo je določila Evropska komisija, zmanjšana za stroške upravljanja, če iz informacije Evropske komisije, ki jo je ministrstvo pridobilo v skladu z 18. členom te uredbe, izhaja, da bo vrednost sredstev določila Evropska komisija in da rezultat vrednotenja sredstev že vključuje ali bo vključeval stroške financiranja;

-        vrednost sredstev, kot jo je določila Evropska komisija, zmanjšana za stroške financiranja in upravljanja, če iz informacije Evropske komisije, ki jo je ministrstvo pridobilo v skladu z 18. členom te uredbe, izhaja, da bo vrednost sredstev določila Evropska komisija in da rezultat vrednotenja sredstev že vključuje ali bo vključeval stroške upravljanja in financiranja; ali

-        realna dolgoročna ekonomska vrednost sredstev, kot jo v skladu s to uredbo določi banka, zmanjšana za stroške financiranja in upravljanja.

(2)Stroški financiranja se določijo tako, da se ocenjena realna dolgoročna ekonomska vrednost prevzetih sredstev diskontira z uporabo diskontne stopnje (netvegana obrestna mera, povečana za pribitek nad netvegano obrestno mero, ki ga DUTB plača pri zadolževanju), pri čemer se upošteva doba unovčevanja sredstev najpozneje do 31. decembra 2022.

(3)Šteje se in nasprotni dokaz ni dovoljen, da stroški upravljanja znašajo 3 odstotke vrednosti sredstev, ki se v skladu z drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka tega člena uporabi za izračun prenosne vrednosti.

Poroštvo države za delovanje DUTB iz 12. člena ZUKSB ali poroštvo za prevzete obveznosti DUTB iz 22. člena ZUKSB se lahko izda le, če se DUTB zadolži v skladu s pravili, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance.

V zvezi s terjatvami države do DUTB iz naslova izplačanega poroštva (regresna pravica) se lahko v pogodbi določijo pravice zavarovanja na premoženju DUTB ali druga jamstva v korist države za poplačilo terjatev iz naslova regresne pravice.

(1)Vlada določi višino letne provizije za izdano poroštvo DUTB. Vlada določi višino letne provizije glede na ročnost poroštvene pogodbe skladno z merili za določitev višine letne provizije glede na ročnost poroštvene pogodbe, ki so priloga 3 te uredbe in njen sestavni del.

(2)Provizija za izdano poroštvo se plačuje četrtletno vnaprej na transakcijski račun proračuna Republike Slovenije in se med trajanjem poroštva ne povečuje.

(1)Tvegane postavke banke se prenesejo na namensko družbo v skladu s to uredbo, če:

-        se s prenosom tveganih postavk izboljša sposobnost banke glede zagotavljanja dolgoročne kapitalske ustreznosti skladno z zahtevami Banke Slovenije ali drugega pristojnega nadzornega organa in sposobnost ponovne vzpostavitve dolgoročno uspešnega poslovanja ali

-        je to potrebno, da se izvede nadzorovano prenehanje banke.

(2)Banka lahko prenese tvegane postavke na namensko družbo v skladu s prvo alinejo prejšnjega odstavka le, če se v banki hkrati izvedejo ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov v višini, da se zagotovi kapitalska ustreznost banke v skladu z zahtevami nadzornika bančnega sistema.

(3)Namenska družba lahko pridobi poroštvo Republike Slovenije skladno s to uredbo za obveznosti namenske družbe iz naslova zadolževanja na finančnem ali medbančnem trgu zato, da bi zagotovila ustrezno nadomestilo banki za odplačni prenos premoženja banke na namensko družbo.

(4)Poroštvo Republike Slovenije za obveznosti namenske družbe se lahko izda tudi za obveznosti namenske družbe iz naslova obveznic, ki jih izda namenska družba in so vplačane s prenosom določenega premoženja bank, ki predstavlja tvegane postavke, na namensko družbo.

(5)Za odplačni prenos tveganih postavk banke na namensko družbo se uporabljajo določbe 4. poglavja in podpoglavja 4.1 ter podpoglavja 4.2 te uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače.

(1)Poroštvo Republike Slovenije se lahko izda le za obveznosti namenske družbe, katere:

-        družbeniki so DUTB in/ali banke, ki izpolnjujejo merila iz 4. člena te uredbe in ki na namensko družbo odplačno prenesejo tvegane postavke iz 16. člena te uredbe,

-        dejavnost je omejena izključno na dejavnost upravljanja sredstev, ki se prenesejo na namensko družbo, in

-        pravila upravljanja zagotavljajo učinkovito upravljanje prenesenega premoženja glede na lastnosti posameznih kategorij premoženja, vključno z izterjavo in unovčevanjem tega premoženja.

(2)Poroštvo Republike Slovenije se lahko izda le, če se je namenska družba zavezala spoštovati pravila za zadolževanje, upravljanje dolga, uporabo prostih denarnih sredstev in izplačilo dividend, kot jih za DUTB določa 6. poglavje te uredbe.

(1)Poroštvo za obveznosti namenske družbe se lahko izda le, če so pogoji obveznosti, zavarovanih s poroštvom, v bistvenih elementih primerljivi s pogoji, ki bi jih v času izdaje poroštva na finančnih trgih za istovrstno zadolžitev dosegla Republika Slovenija.

(2)V zvezi s terjatvami države do namenske družbe iz naslova izplačanega poroštva (regresna pravica) se lahko v poslovni strategiji določijo pravice zavarovanja na premoženju namenske družbe ali druga jamstva ustanoviteljic za poplačilo terjatev države iz naslova regresne pravice.

(1)Ministrstvo določi višino letne provizije za izdano poroštvo namenski družbi. Ministrstvo določi višino letne provizije glede na ročnost poroštvene pogodbe na podlagi meril iz priloge 3 te uredbe.

(2)Provizija za izdano poroštvo se plačuje četrtletno vnaprej na transakcijski račun proračuna Republike Slovenije in se med trajanjem poroštva ne povečuje.

(1)Komisija odloča na sejah.

(2)V izjemnih primerih se za odločanje o neodložljivih zadevah lahko skliče dopisna seja, pri čemer so člani komisije o sklicu take seje obveščeni najmanj dva dni pred sejo.

(3)Komisija je sklepčna, če je na njej navzočih pet članov z glasovalno pravico. Sklep komisije je sprejet, če zanj glasuje vsaj pet članov komisije.

(4)Sklep na dopisni seji je sprejet, če do poteka roka glasovanja, ki ga določi predsednik komisije, na način, kot je bil določen v sklicu dopisne seje, zanj glasuje vsaj pet članov komisije.

(1)Komisija da vladi predlog iz tretjega odstavka 20. člena ZUKSB. Komisija lahko da vladi priporočila ali opozorila, če je to potrebno, da se uporaba ukrepov uspešno zaključi.

(2)Komisija sprejme svojo odločitev v obliki sklepa.

Komisija seznani vlado z vsakim svojim sklepom. Vladno gradivo, s katerim se vlada seznani s sklepom komisije, vloži v postopek vladne obravnave ministrstvo.

DUTB se zadolžuje v skladu s pravili, ki jih za zadolžitve oseb, v katerih ima država odločujoč vpliv na upravljanje, določa zakon, ki ureja javne finance.

Finančni načrt iz štirinajstega odstavka 10. člena ZUKSB je sestavljen najmanj iz:

-        časovno razčlenjenega načrta vseh prejemkov in izdatkov DUTB v poslovnem letu, ki vključuje tudi hitro unovčljive naložbe,

-        načrta vseh prejemkov in izdatkov DUTB, ki vključuje tudi hitro unovčljive naložbe, po vseh prihodnjih poslovnih letih do 31. decembra 2022,

-        bodočih bilanc stanja, kot so predvidene za zadnji dan vseh prihodnjih poslovnih let do 31. decembra 2022,

-        bodočih izkazov poslovnega izida, kot je predviden za zadnji dan vseh prihodnjih poslovnih let do 31. decembra 2022,

-        načrta uporabe prostih denarnih sredstev iz 40. člena te uredbe v poslovnem letu in

-        analize občutljivosti, ki identificira dogodke, ki bi lahko predstavljali likvidnostno tveganje za DUTB.

(1)Denarna sredstva obsegajo denar in hitro unovčljive naložbe. Hitro unovčljive naložbe so naložbe, ki se lahko takoj pretvorijo v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno.

(2)Prosta denarna sredstva se izračunajo kot vsota stanja denarnih sredstev na začetku poslovnega leta in prejemkov, načrtovanih v tem poslovnem letu, pri čemer načrtovani prejemki vključujejo tudi hitro unovčljive naložbe. Pri izračunu prostih denarnih sredstev se ne upoštevajo denarna sredstva, ki se vodijo v skladu s z dvanajstim odstavkom 10.a člena ZUKSB.

(1)DUTB v načrtu uporabe prostih denarnih sredstev določi, kolikšen del prostih denarnih sredstev bo v poslovnem letu namenjen opravljanju dejavnosti in kolikšen del se bo v skladu s 37. členom te uredbe vodil ločeno kot sredstva, namenjena za plačilo posojil in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev.

(2)DUTB pri pripravi načrta uporabe prostih denarnih sredstev upošteva:

-        da morajo biti prosta denarna sredstva, namenjena predvsem poplačilu izdanih dolžniških vrednostnih papirjev,

-        obseg vseh drugih, obstoječih in bodočih obveznosti,

-        obstoječe in pričakovane razmere na finančnih trgih ter

-        strategijo razvoja opravljanja dejavnosti.

(1)Finančni načrt sestavijo in predložijo upravnemu odboru izvršni direktorji. Finančni načrt za tekoče leto mora biti upravnemu odboru predložen v enem mesecu po začetku tekočega poslovnega leta in mora biti potrjen v dveh mesecih po pričetku tekočega poslovnega leta.

(2)Finančni načrt potrdi upravni odbor. Upravni odbor mora v enem mesecu finančni načrt potrditi ali zahtevati njegove dopolnitve. Če je upravni odbor zahteval, da se finančni načrt dopolni, mora dopolnitev zahtevati v takem roku, ki omogoča, da je finančni načrt potrjen najpozneje v dveh mesecih po začetku tekočega poslovnega leta.

(3)(črtan)

(1)Če so obveznosti DUTB do virov sredstev zavarovane s poroštvom Republike Slovenije, DUTB pošlje predlog finančnega načrta iz prvega odstavka prejšnjega člena in potrjen finančni načrt iz drugega odstavka prejšnjega člena ministrstvu.

(2)(črtan)

(1)Če je v tekočem letu ocena načrtovanega zneska ustvarjenih prostih denarnih sredstev, ki so namenjena za poplačilo obveznosti DUTB, za več kot 20 odstotkov večja ali manjša od načrtovanega zneska, DUTB pripravi popravek finančnega načrta.

(2)Popravek finančnega načrta vsebuje vsaj popravljen:

-        načrt vseh prejemkov in izdatkov DUTB za preostanek poslovnega leta, ki vključuje tudi hitro unovčljive naložbe, in

-        načrt uporabe prostih denarnih sredstev iz 40. člena te uredbe za preostanek poslovnega leta.

(3)Popravek finančnega načrta v najkrajšem možnem času potrdi upravni odbor. Za popravek finančnega načrta se smiselno uporabljata 41. in 42. člen te uredbe.

(1)Odkup izdanih vrednostnih papirjev je ekonomsko upravičen, če:

-        odkupna cena presega nominalno največ za vrednost še neizplačanega letnega donosa vrednostnih papirjev, ki so predmet odkupa, in ne gre za brezkuponske vrednostne papirje ali

-        ni pričakovati, da bo DUTB iz naložb ustvarila višje donose od donosov, ki jih mora DUTB plačati imetnikom izdanih vrednostnih papirjev.

(2)Predčasno plačilo posojil je ekonomsko upravičeno, če ni pričakovati, da bo DUTB iz naložb ustvarila višje donose od donosov, ki jih mora DUTB plačati posojilodajalcu.

(3)Če je ekonomsko upravičen odkup več različnih izdanih dolžniških vrednostnih papirjev ali predčasno plačilo več različnih posojil, upravni odbor sam presodi, katere vrednostne papirje DUTB odkupi oziroma katera posojila odplača. Pri tem upravni odbor upošteva pravno naravo in ekonomske značilnosti izdanih vrednostnih papirjev in posojil.

(1)Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med DUTB in upnikom, če postane DUTB insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do DUTB.

(2)Sredstva za plačilo izdanih vrednostnih papirjev ali posojil bank se lahko uporabijo za predčasno plačilo podrejenih terjatev, vendar največ v višini, kot je določena v načrtu uporabe prostih denarnih sredstev, v pogojih izdaje ali v pogodbi o posojilu.

(1)Sredstva za plačilo posojil in izdanih vrednostnih papirjev se vodijo na posebnem denarnem računu, ki ga Republika Slovenija za DUTB odpre pri Banki Slovenije, ali naložijo v:

1.dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelj je:

-  Republika Slovenija ali druga država članica EU,

-  Evropska centralna banka, Banka Slovenije ali centralna banka druge države članice EU,

2.dolžniške vrednostne papirje razen podrejenih vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici EU,

3.bančne denarne depozite pri kreditni instituciji s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici EU ali državi članici OECD.

(2)Upravni odbor sprejme naložbeno politiko in politiko upravljanja sredstev plačilo posojil in izdanih vrednostnih papirjev, pri čemer upošteva načela varnosti, likvidnosti in donosnosti, in sicer po navedenem vrstnem redu. V naložbeni politiki lahko upravni odbor določi tudi podrobnejše kriterije v zvezi naložbami iz prejšnjega odstavka. Naložbeno politiko in politiko upravljanja sredstev likvidnostnega sklada mora potrditi vlada v vlogi skupščine.

V pogojih izdaje vrednostnih papirjev ali v pogodbi o posojilu lahko DUTB ob soglasju ministrstva in Banke Slovenije uredi vprašanja iz tega poglavja tudi na drug način.

Ministrstvo pri poročanju vladi v skladu s šestim odstavkom 20. člena ZUKSB vlado seznani s:

-        kapitalsko ustreznostjo bank, v zvezi s katerimi so bili izvedeni ukrepi;

-        stanjem v bančnem sistemu v zadnjih šestih mesecih;

-        gibanjem višine pribitka na državne obveznice v času izvajanja ukrepov;

-        gibanjem bruto domačega proizvoda v času izvajanja ukrepov;

-        gibanjem obsega nedonosnih izpostavljenosti v bančnem sistemu v času izvajanja ukrepov;

-        stanjem pokritosti nedonosnih izpostavljenosti bank z oslabitvami in zavarovanji ter

-        uresničevanjem zavez, ki jih je Republika Slovenija dala EU v skladu s pravili o državnih pomočeh.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 22/13 in 51/13).

Postopki odločanja o izvedbi ukrepov, ki so se začeli pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo skladno z določbami te uredbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Klasifikacija zunajbilančnih postavk (potencialnih terjatev) Priloga 2: Metodologija za ocenjevanje realne dolgoročne ekonomske vrednosti terjatev oziroma potencialnih terjatev Priloga 3: Merila za določitev višine letne provizije glede na ročnost poroštvene pogodbe