4. člen ZEVP-2

Vpis oziroma ne vpis v volilni imenik ne predstavlja odločanja o sami volilni pravici, ampak gre zgolj za poočitev odločitve, ki je bila v primeru odvzema volilne pravice sprejeta nepravdnem postopku. Volilne pravice ni mogoče uresničevati neposredno in neomejeno na podlagi Ustave RS, prav tako se ne more neposredno izvrševati na podlagi evropskega oziroma mednarodnega prava.Po pravu EU je izvrševanje volilne pravice izrecno podvrženo pogojem, ki jih določa sama država članica. Po stališču sodišča EU tudi Mednarodna konvencija o pravicah invalidov ni neposredno uporabljiva. ESČP pa je v svoji sodni praksi že izpostavilo, da so omejitve volilne pravice določene v 3. členu Protokola 1 k EKČP dopustne ob izpolnjevanju pogojev legitimnosti zasledovanega cilja ter sorazmernosti omejitev.

Med strankama ni sporno, da je bila tožnici na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v A. št. N 38/2008 z dne 27. 6. 2008 v celoti odvzeta volilna pravica. To po presoji sodišča pomeni, da je bilo v času odločanja o upravnem sporu o predhodnem vprašanju, ali je tožnica sposobna izvrševati volilno pravico, že odločeno na matičnem (civilnem) področju in da upravno sodišče ne sme sàmo reševati tega vprašanja kot predhodnega, ampak mora ob smiselni razlagi 13. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, za podlago svoje odločitve vzeti odločitev, ki jo je sprejelo Okrajno sodišče v A..

Upravna enota, ki je odločala o zahtevi tožnice je vezana na pravnomočne odločitve sodišč, zato ni mogla drugače odločiti, kot je odločila. Če bi tožena stranka ali pa sodišče v tem upravnem sporu kljub pravnomočni odločitvi okrajnega sodišča, s katerim je bila odvzeta volilna pravica, tožnici vseeno volilno pravico priznalo, bi s tem oba organa neposredno kršila 158. člen URS. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, lahko odpravijo, razveljavijo ali spremenijo le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom in jim je zato treba po mnenju sodišča tudi priznati pravne učinke, sicer bi bilo drugačno ravnanje protiustavno.

V obravnavani zadevi ni sporen vpis tožnika v evidenco volilne pravice, sporno je, ali so v tej evidenci pravilno obdelani podatki o odvzemu volilne pravice tožniku, kar je podlaga za sestavo volilnih imenikov. Med strankama ni sporno, da je bila tožniku na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v celoti odvzeta volilna pravica. To po presoji sodišča pomeni, da je bilo v času odločanja v upravnem sporu o predhodnem vprašanju, ali je tožnik sposoben izvrševati volilno pravico, že odločeno na matičnem (civilnem) področju in da upravno sodišče ne sme sàmo reševati tega vprašanja kot predhodnega, ampak mora ob smiselni razlagi 13. člena Zakona o pravdnem postopku, za podlago svoje odločitve vzeti odločitev, ki jo je sprejelo Okrožno sodišče.

Kot izhaja iz podatkov spisa in posebnega občinskega volilnega imenika pripadnikov romske skupnosti, podpisnika tožnikove kandidature za občinskega svetnika - predstavnika romske skupnosti v občini - nista vpisana v ta imenik. To pa pomeni, da je tožnikova kandidatura vložena na podlagi podpisa 14-ih volivcev - pripadnikov romske skupnosti, s tem pa pogoj za veljavnost kandidature, določen z drugim odstavkom 49. člena ZLV, ki zahteva podpise 15 volivcev - pripadnikov romske skupnosti, ni izpolnjen.