1. člen

Specializacija iz klinične psihologije je učni in vzgojni proces. Namen specializacije je specializanta usposobiti in opremiti s kompetencami, potrebnimi za opravljanje kliničnopsihološkega dela. Usposabljanje temelji na različnih psiholoških teoretičnih usmeritvah in psihološki etiki ter je podlaga za nadaljnji kontinuiran strokovni razvoj na ravni klinične prakse, teorije in raziskovanja. Po končani specializaciji je specialist klinične psihologije usposobljen za:

-        kliničnopsihološko ocenjevanje,

-        kliničnopsihološko formulacijo problema,

-        izvajanje psiholoških oblik pomoči na ravni preventive, zdravljenja in rehabilitacije,

-        timsko interdisciplinarno in transdisciplinarno delo ter

-        evalvacijo kliničnopsihološke obravnave. Klinični psiholog v okviru zdravstvenega sistema obravnava ljudi s psihosocialnimi problemi in duševnimi motnjami v vseh razvojnih obdobjih.