6. člen

Pripravnik se usposobi za opravljanje psihološkega dela v zdravstvu tako, da obvlada naslednja znanja in spretnosti: Kliničnopsihološko ocenjevanje:

-        vzpostavitev učinkovitega delovnega odnosa s pacientom,

-        izbira, uporaba in osnove razlag ustreznih metod za psihološko ocenjevanje otrok, mladostnikov in odraslih (strukturirano opazovanje, klinični intervjuji, standardizirani psihološki preizkusi),

-        ocenjevanje socialnega (družina, vzgojno-izobraževalno in delovno okolje) in kulturnega konteksta,

-        poznavanje procesa ocenjevanja delovnega konteksta (ocena obremenitev in ocena obremenjenosti),

-        poznavanje procesa ocenjevanja delazmožnosti za različne namene. Psihološka formulacija problema:

-        opredelitev obravnavanega problema in okoliščin,

-        medsebojno povezovanje podatkov, pridobljenih v procesu kliničnopsihološkega ocenjevanja,

-        sodelovanje v multidisciplinarnih timih strokovnjakov pri obravnavi pacienta. Psihoterapija, psihološka rehabilitacija in druge oblike psihološke pomoči:

-        poznavanje oblik psihološke pomoči otrokom, mladostnikom in odraslim, ki ustrezajo obravnavanemu problemu in življenjskim okoliščinam pacienta,

-        poznavanje indikacij in kontraindikacij za posamezne oblike psihološke pomoči,

-        promocijske aktivnosti v dejavnosti varovanja zdravja delavcev in uporaba humanizacijskih ukrepov. Psihološko raziskovanje:

-        identifikacija in kritično ocenjevanje izsledkov raziskav,

-        razumevanje kvalitativnih in kvantitativnih pristopov v kliničnopsihološkem raziskovanju,

-        občutljivost za etične vidike raziskovanja. Druge strokovna in osebna znanja ter spretnosti:

-        poznavanje in raba etičnih načel pri kliničnopsihološkem delu,

-        upoštevanje razmerja moči med strokovnjakom in pacientom ter razumevanje vpliva raznolikosti in socialnih neenakosti na posameznika,

-        prepoznavanje in obvladovanje učinka lastnega vrednostnega sistema, osebnostnih lastnosti in čustvenih stanj na doživljanje in ravnanje pri kliničnopsihološkem delu,

-        delo na ravni dosežene strokovne usposobljenosti in upoštevanje lastnih omejitev,

-        skrb za stalno strokovno izpopolnjevanje,

-        poznavanje načinov projektnega dela,

-        poznavanje izobraževalnih pristopov v javnem zdravju,

-        poznavanje načinov komuniciranja z javnostjo,

-        vključevanje v procese supervizije in intervizije.