Odredba o programu pripravništva in strokovnega izpita za poklic psiholog/psihologinja v zdravstveni dejavnosti

Ta odredba določa program obsega in vsebine pripravništva ter znanj in spretnosti, ki jih pripravnik pridobi za poklic psiholog/psihologinja v zdravstveni dejavnosti.

Zdravstveni zavod, zasebni zdravstveni delavec in drug zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), organizira usposabljanje pripravnika tako, da lahko usvoji predpisana znanja in spretnosti iz tega programa.

Pripravnik si pridobiva znanja in spretnosti, potrebna za samostojno opravljanje del in nalog s področja, za katerega se usposablja, tako, da:

-        opravlja posamezne naloge pod vodstvom mentorja ali drugega za to določenega strokovnega sodelavca,

-        proučuje strokovno literaturo in predpisano gradivo za posamezno vsebinsko področje, določeno s programom pripravništva,

-        se udeležuje izobraževanj, posebej organiziranih za pripravnike,

-        obravnava posamezna vprašanja na posvetih z mentorjem,

-        se udeležuje izobraževanj s posameznih strokovnih področij.

Pripravništvo traja dvanajst mesecev, od tega:

-        prve tri mesece pri delodajalcu,

-        najmanj štiri mesece kroženje pri izvajalcih, ki opravljajo psihološko dejavnost v okviru zdravstvene dejavnosti, od tega pri posameznem izvajalcu najmanj en mesec in vsaj tri dni v tednu. Kroženje se načrtuje individualno z upoštevanjem potreb in usmeritev posameznega pripravnika.

Pripravnik poglobi znanje iz vsebin organizacije dela in upravljanja pri delu tako, da:

-        spozna dejavnost, organiziranost in delovanje zdravstvenih zavodov, izvajalcev zasebne zdravstvene dejavnosti in drugih javnih zavodov,

-        se seznani s splošnimi akti delodajalca, ki urejajo dejavnost, organizacijo dela, delovna razmerja in varstvo pri delu.

Pripravnik se usposobi za opravljanje psihološkega dela v zdravstvu tako, da obvlada naslednja znanja in spretnosti: Kliničnopsihološko ocenjevanje:

-        vzpostavitev učinkovitega delovnega odnosa s pacientom,

-        izbira, uporaba in osnove razlag ustreznih metod za psihološko ocenjevanje otrok, mladostnikov in odraslih (strukturirano opazovanje, klinični intervjuji, standardizirani psihološki preizkusi),

-        ocenjevanje socialnega (družina, vzgojno-izobraževalno in delovno okolje) in kulturnega konteksta,

-        poznavanje procesa ocenjevanja delovnega konteksta (ocena obremenitev in ocena obremenjenosti),

-        poznavanje procesa ocenjevanja delazmožnosti za različne namene. Psihološka formulacija problema:

-        opredelitev obravnavanega problema in okoliščin,

-        medsebojno povezovanje podatkov, pridobljenih v procesu kliničnopsihološkega ocenjevanja,

-        sodelovanje v multidisciplinarnih timih strokovnjakov pri obravnavi pacienta. Psihoterapija, psihološka rehabilitacija in druge oblike psihološke pomoči:

-        poznavanje oblik psihološke pomoči otrokom, mladostnikom in odraslim, ki ustrezajo obravnavanemu problemu in življenjskim okoliščinam pacienta,

-        poznavanje indikacij in kontraindikacij za posamezne oblike psihološke pomoči,

-        promocijske aktivnosti v dejavnosti varovanja zdravja delavcev in uporaba humanizacijskih ukrepov. Psihološko raziskovanje:

-        identifikacija in kritično ocenjevanje izsledkov raziskav,

-        razumevanje kvalitativnih in kvantitativnih pristopov v kliničnopsihološkem raziskovanju,

-        občutljivost za etične vidike raziskovanja. Druge strokovna in osebna znanja ter spretnosti:

-        poznavanje in raba etičnih načel pri kliničnopsihološkem delu,

-        upoštevanje razmerja moči med strokovnjakom in pacientom ter razumevanje vpliva raznolikosti in socialnih neenakosti na posameznika,

-        prepoznavanje in obvladovanje učinka lastnega vrednostnega sistema, osebnostnih lastnosti in čustvenih stanj na doživljanje in ravnanje pri kliničnopsihološkem delu,

-        delo na ravni dosežene strokovne usposobljenosti in upoštevanje lastnih omejitev,

-        skrb za stalno strokovno izpopolnjevanje,

-        poznavanje načinov projektnega dela,

-        poznavanje izobraževalnih pristopov v javnem zdravju,

-        poznavanje načinov komuniciranja z javnostjo,

-        vključevanje v procese supervizije in intervizije.

Program strokovnega izpita obsega preverjanje teoretičnih in praktičnih znanj iz naslednjih področij:

-        strokovnih vsebin s področja psihološke dejavnosti v zdravstvu,

-        prve pomoči,

-        socialne medicine,

-        osnov pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Strokovne vsebine s področja psihološke dejavnosti v zdravstvu obsegajo:

-        klinično psihologijo,

-        psihopatologijo,

-        zdravstveno psihologijo,

-        kliničnopsihološko ocenjevanje,

-        psihološko formulacijo problema,

-        psihoterapijo, psihološko rehabilitacijo in druge oblike psihološke pomoči,

-        psihološko raziskovanje in

-        etična pravila.

Področje prve pomoči obsega:

-        organizacijo in nudenje prve pomoči v rednih in izrednih razmerah,

-        teoretično usposobljenost za nudenje prve pomoči,

-        pravne vidike nudenja prve pomoči poškodovanim in nenadno zbolelim,

-        organizacijske ukrepe v rednih in izrednih razmerah,

-        prepoznavanje različnih vrst poškodb (zlomov, krvavitev, šokovnih stanj, stanj motene zavesti, opeklin, omrzlin, podhladitev, vročinske kapi, poškodb z električnim tokom, poškodb z jedkovinami, zastrupitev, nezavesti, znakov klinične in biološke smrti),

-        ukrepe prve pomoči pri poškodovancih in nenadno zbolelih (zavarovanje, prenašanje, prevoz poškodovancev in nenadno zbolelih; način imobilizacije udov, hrbtenice, ukrepi pri šoku, pri topih poškodbah kože in podkožja, pri poškodbah glave, prsnega koša, trebuha, zunanjih krvavitvah, opeklinah in vročinski kapi, omrzlinah in podhladitvah, pri poškodbah z električnim tokom, pri stanjih motene zavesti).

Področje socialne medicine obsega:

-        krepitev zdravja (način ohranjanja zdravja, možnosti za krepitev zdravja, pomen zdravja kot osebne in družbene vrednote, vrste sodobnih metod in učnih pripomočkov v vzgoji za zdravje in njihov pomen v zdravstveni vzgoji), različne deklaracije, listine in kodekse o zdravju,

-        interdisciplinarno vlogo socialne medicine, socialno patologijo, razliko med modernimi in klasičnimi socialnimi boleznimi, opredelitev skrbi za rizične skupine prebivalstva, bistvo preprečevanja socialnih bolezni in povezovanje socialne medicine z drugimi strokami,

-        pomen in namen statistike v zdravstvu, dokumentacijo in informacijski sistem v zdravstvu, statistična opazovanja, obdelavo podatkov, prikazovanje podatkov, pozitivnih in negativnih kazalcev zdravstvenega stanja prebivalstva, pomen in delitev demografske statistike,

-        pravice, odgovornosti in obveznosti na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja obsegajo:

-        ustavne pravice in temeljne svoboščine v zvezi z zdravstvenim varstvom in zdravstvenim zavarovanjem,

-        temeljne določbe ustave o državni ureditvi kot podlagi organiziranosti zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti,

-        pravne vire s področja zdravstva,

-        organizacijo zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti,

-        zdravstveno zavarovanje,

-        organizacijske oblike zdravstvene dejavnosti, vrste zdravstvenih zavodov in notranjo organiziranost,

-        pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter njihovo združevanje v zbornice in strokovna združenja,

-        nadzor nad delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev ter ostale oblike nadzora v zdravstvu,

-        pravice in dolžnosti pacientov ter postopek uveljavljanja njihovih pravic,

-        druga področja zdravstvene dejavnosti (lekarniško dejavnost, področje duševnega zdravja, zdravil, preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki ter s človeškimi tkivi in celicami, namenjenimi za zdravljenje, zdravilske dejavnosti, nalezljivih bolezni, presaditev delov človeškega telesa zaradi zdravljenja),

-        varnost in zdravje pri delu,

-        zbirke podatkov v zdravstvu,

-        odškodninsko odgovornost v zdravstvu,

-        kazniva dejanja zoper človekovo zdravje.

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0070-35/2013/6 Ljubljana, dne 30. julija 2013 EVA 2013-2711-0025 Tomaž Gantar l.r. Minister za zdravje