9. člen ZŠtip-1

ZŠtip-1 v tretjem odstavku 9. člena med drugim določa, da se štipendija ne more prvič dodeliti za letnik, v katerega je vlagatelj ponovno vpisan, ali v času dodatnega študijskega leta po izteku izobraževalnega programa ali v času podaljšanega študentskega statusa. Pojem izteka izobraževalnega programa je treba ločevati od pojma zaključka izobraževanja (14. alineja 3. člena ZŠtip-1), ki pomeni zaključek izobraževalnega programa (na izobraževalni ustanovi in pridobitev višje ravni izobrazbe od že pridobljene). Zaključek izobraževanja je torej širši pojem od izteka izobraževalnega programa, saj vključuje tako iztek programa kot tudi pridobitev višje ravni izobrazbe. Dodatno študijsko leto, ki ga študent vpiše po končanem izobraževalnem programu (zaradi pridobitve absolventskega staža) ni leto v okviru izobraževalnega programa, temveč leto po izteku tega izobraževalnega programa. Tretji odstavek 9. člena ZŠtip-1 ne pomeni neenakopravnega obravnavanja vlagateljev glede na letnik oziroma absolventsko leto, v katerega so vpisani. Načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS ne preprečuje, da zakonodajalec v okviru svojih pristojnosti določa kriterije, po katerih bo podobna dejans

8. člen ZŠtip-1, ki je veljal v spornem obdobju, ne izključuje, da bi tožnica namesto ene štipendije (ki miruje zaradi neizpolnjevanja z zakonom določenih pogojev), prejemala drugo štipendijo (državno štipendijo), če seveda za državno štipendijo izpolnjuje z zakonom določene pogoje.

Pri razsoji zadeve je potrebno izhajati iz 9. člena ZŠtip-1, po katerem se štipendije dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega progama. Pravilno je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je čas dodatnega leta v okviru statusa rednega študenta del izobraževalnega programa, ki se zaključi z izdelavo diplomske oz. magistrske naloge. Nadalje je potrebno pritrditi stališču sodišča, da že ob gramatikalni razlagi v tožnikovem primeru ne gre za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, temveč v okviru izobraževalnega programa. Takšna razlaga je v skladu z načelno določbo 3. člena ZŠtip-1, po kateri zaključek izobraževanja pomeni zaključek izobraževanja na izobraževalni ustanovi s pridobitvijo višje ravni izobrazbe od že pridobljene.

Pritožbeno sodišče opozarja, da je potrebno ločiti režim podaljšanja absolventskega staža in upravičenja prejemati državno štipendijo. Ne glede na razloge, zakaj se študentu absolventski status lahko podaljša, je skladno z ZŠtip-1 študent lahko upravičen do izplačevanja štipendije v času (podaljšanega) absolventskega statusa le eno študijsko leto. Takšno tolmačenje nenazadnje potrjuje tudi ureditev po ZViS in Statutu Univerze, ki omogočata in prepuščata posameznim članicam opredelitev dodatnih pogojev pri presoji podaljšanja absolventskega statusa s svojimi internimi pravili. Možnost fakultet, da s svojimi bolj ali manj strogimi internimi pravili lahko določajo različno stroge režime podaljševanja absolventskega staža, bi lahko posledično privedla do neenake obravnave (dodatnega) obdobja prejemanja štipendije. Pravica do štipendije je namreč priznana na podlagi zakona, ki velja enotno za študente vseh fakultet.

Glede na metodološki način določanja KD, ko sploh ne gre za dejanske prihodke zmanjšane za materialne stroške, temveč na predpisan način ocenjen dohodek na vnaprej določenih kategorijah kmetijskih in gozdnih zemljišč skladno z ZUKD-2, tožnica v tem sodno socialnem sporu ne more uspešno zatrjevati, da višina KD ni takšna, kot izhaja iz uradnih evidenc pristojnega davčnega organa. Ni sprejemljivo stališče sodišča o presoji in preizkušanju višine KD v Informativnem izračunu dohodnine za sporno leto v smeri, ali je izkazan v pravilni višini ali ne. Tožbeni razlogi s tem v zvezi niso takšni, da bi po 171. členu ZUP-a dopuščali dokazovanje, da v javnih listinah, in sicer v odločbi o odmeri KD ali informativnem izračunu dohodnine, ki sta postali pravnomočni, saj ju tožnica po lastni izjavi v davčnem postopku ni izpodbijala, KD po ZUKD-2 ne bi bil pravilno ocenjen in odmerjen. Sicer se že načeloma ni mogoče uspešno sklicevati na pravno neukost ali nepoznavanje prava, kaj šele na nezavedanje vpliva domnevno nepravilne davčne odločbe na drugih področjih

Tožnica se je študijskega obiska v Šanghaju udeležila po tem, ko je bil zanjo izobraževalni program pri Gimnaziji ... že zaključen, zato ji te udeležbe ni bilo mogoče več upoštevati kot izpolnitev dela obveznosti iz izobraževalnega programa.