Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja

V Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list RS, št. 59/07 in 32/11) se za tretjim odstavkom 2. člena dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Notranja območja se delijo na najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, na ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom in na širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom.

(5)Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.«.

Četrti odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in objektov za varnost, če se pri rekonstrukciji ne spremenita velikost in namembnost objekta in če sprememba rabe objekta ali gradnja novega objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če je pri rekonstrukciji ali gradnji novega objekta k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje.«.

Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:

(1)Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih vodovarstvenih območjih morajo upravljavcem vodovoda ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.

(2)Ukinitev ali odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo upravljavec vodovoda ali izvajalec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa od njega pooblaščeni izvajalec.«.

V 14. členu se črtajo tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.

Za 14. členom se dodajo novi 14.a, 14.b in 14.c člen, ki se glasijo:

(1)Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani: – gnojenje brez gnojilnega načrta; – gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav; – gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja; – shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov; – shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov; – shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu; – uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov; – uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

(2)Gnojilni načrt iz prve alineje prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in mora biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora najmanj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega ali organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino in okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.

(1)Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena so na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedani tudi: – gnojenje z gnojnico in gnojevko; – preoravanje trajnega travinja, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar; – uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, od spravila pridelka do 1. marca; – uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov; – namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila, razen če gre za pridelavo rastlin pod zaščitno folijo; – shranjevanje uležanega hlevskega gnoja.

(2)Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč na najožjih vodovarstvenih območjih ne sme presegati 140 kg N/ha.

(3)Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo zunaj časovnih prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve: – za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha; – največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Preizkus in vrednotenje rezultatov preizkusa se izvedeta v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena; – za ozimine enkratni vnos dušika z dognojevanjem spomladi ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimin vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan; – za trajno travinje ter travinje v okviru poljedelskega kolobarja na njivah (travno deteljne mešanice) največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo; – za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha; – za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.

(4)Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijska zemljišča celo leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(5)Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in so ograde s pašnimi površinami tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način: – dokrmljevanje živali ni dovoljeno, – napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da se korito lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču, – pašo je treba prekiniti, če se na pašni površini travna ruša uniči zaradi gaženja.

Gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.«.

V drugem odstavku 15. člena se besedilo »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za zdravje vsako leto najpozneje do konca septembra« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca novembra«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Seznam iz prvega odstavka tega člena se objavi na spletni strani ministrstva.«.

V 15.b členu se besedilo »Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano« nadomesti z besedilom »ministrstva, pristojnega za kmetijstvo«.

16. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi s: 1. prepovedjo v zvezi z ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo in gozdarstvo, 2. prepovedjo uporabe FFS in sredstev za zaščito lesa opravljajo fitosanitarni inšpektorji, 3. prepovedmi in omejitvami za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del ter s prepovedmi in omejitvami za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov opravljajo gradbeni inšpektorji, 4. prepovedjo v zvezi z ravnanjem na nekmetijskih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in 5. prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.

(2)Nadzor nad izvajanjem ostalih določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.«.

V prvem odstavku 17. člena se za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi: »3. ne dopusti dostopa in rednega vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode ter za izvajanje meritev in odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 13.a člena te uredbe na notranjih vodovarstvenih območjih,«. Za dosedanjo 3. točko, ki postane 4. točka, se doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. uporablja kmetijska zemljišča ali ravna s kmetijskimi zemljišči v nasprotju s 14.a, 14.b in 14.c členom te uredbe,«. Dosedanje 4. do 7. točka postanejo 6. do 9. točka.

Priloga 3 se nadomesti z novo prilogo 3, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.

(1)Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.

(2)Inšpekcijski postopki z vzorčenjem tal na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni sezoni 2013, uvedeni pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00728-16/2013 Ljubljana, dne 13. marca 2013 EVA 2013-2330-0008 Janez Janša l.r. Predsednik Priloga 1: Priloga 3: Tabela območij