214. člen ZDR-1
(omejeno delovno pravno varstvo)
(1)Ekonomsko odvisni osebi je zagotovljeno omejeno delovno pravno varstvo po tem zakonu.
(2)Če s posebnim predpisom ni določeno drugače, se zanjo uporabljajo določbe tega zakona o:
- prepovedi diskriminacije,
- zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov,
- prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov,
- zagotavljanju plačila za pogodbeno dogovorjeno delo kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in prispevkov,
- uveljavljanju odškodninske odgovornosti.
(3)Ekonomsko odvisna oseba je za upravičenost do omejenega delovno pravnega varstva po prejšnjih dveh odstavkih po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.
- VDSS Sodba Pdp 506/2019Višje delovno in socialno sodišče · 2020
V kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, kot to določa 13. člen ZDR-1. Ob tem niti ni pomembno, ali je med strankama obstajala volja za sklenitev delovnega razmerja. Pri tem sicer 18. člen ZDR-1 določa, da v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.
- VSRS Sodba VIII Ips 134/2016Vrhovno sodišče RS · 2016
Glede na dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano, je pravilna materialnopravna presoja, da razmerje med tožnico in toženo stranko ni bilo delovno razmerje, pač pa civilno zastopniško oziroma agencijsko razmerje. Iz dejanskih ugotovitev namreč izhaja, da tožnica ni delala pod nadzorom in po navodilih delodajalca, kar je eden od temeljnih elementov delovnega razmerja.
- VSRS sklep VIII R 2/2016Vrhovno sodišče RS · 2016
Obstoj ekonomske odvisnosti sam po sebi ne pomeni podlage za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, saj takšna podlaga obstaja le, če so podani tudi elementi delovnega razmerja, ki jih mora tožnik izrecno (in v roku) uveljavljati, tako da postavi ustrezen zahtevek. Če tega ne stori, ne gre za spor iz a točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 1. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 506/2019Višje delovno in socialno sodišče · 9. 1. 2020
V kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, kot to določa 13. člen ZDR-1. Ob tem niti ni pomembno, ali je med strankama obstajala volja za sklenitev delovnega razmerja. Pri tem sicer 18. člen ZDR-1 določa, da v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.
- VSRS Sodba VIII Ips 134/2016Vrhovno sodišče RS · 25. 10. 2016
Glede na dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano, je pravilna materialnopravna presoja, da razmerje med tožnico in toženo stranko ni bilo delovno razmerje, pač pa civilno zastopniško oziroma agencijsko razmerje. Iz dejanskih ugotovitev namreč izhaja, da tožnica ni delala pod nadzorom in po navodilih delodajalca, kar je eden od temeljnih elementov delovnega razmerja.
- VSRS sklep VIII R 2/2016Vrhovno sodišče RS · 8. 3. 2016
Obstoj ekonomske odvisnosti sam po sebi ne pomeni podlage za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, saj takšna podlaga obstaja le, če so podani tudi elementi delovnega razmerja, ki jih mora tožnik izrecno (in v roku) uveljavljati, tako da postavi ustrezen zahtevek. Če tega ne stori, ne gre za spor iz a točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.