44. člen ZNPPol
(prikrita kontrola)
(1)Prikrita kontrola se izvaja pri mejni in policijski kontroli v notranjosti države na podlagi ukrepov za osebe, motorna vozila ne glede na pogon, priklopna vozila z največjo dovoljeno maso nad 750 kg, bivalne priklopnike, plovila, zabojnike, zrakoplove, strelno orožje, prazne uradne dokumente, ki so bili ukradeni, odtujeni ali izgubljeni oziroma ki naj bi bili taki dokumenti, vendar so lažni, izdane identifikacijske dokumente, kot so potni listi, osebne izkaznice, dovoljenja za prebivanje, potovalni dokumenti in vozniška dovoljenja, ki so bili ukradeni, odtujeni, izgubljeni ali razveljavljeni oziroma ki naj bi bili taki dokumenti, vendar so lažni, ter za negotovinska plačilna sredstva, ki so vneseni v evidenco prikritih kontrol iz tega zakona in schengenski informacijski sistem, v skladu z določbami Uredbe 2018/1862/EU.
(2)Prikrita kontrola pomeni prikrito zbiranje čim več informacij iz tretjega odstavka tega člena med izvajanjem mejne kontrole in policijske kontrole v notranjosti države.
(3)Za namene prikrite kontrole se organu, ki je podal predlog za razpis, pošljejo informacije iz prvega odstavka 37. člena Uredbe 2018/1862/EU.
(4)Policisti morajo prikrito kontrolo uporabljati in opravljati tako, da čim manj posegajo v pravice osebe, na katero se razpis ukrepa nanaša, in pravice oseb, ki jo spremljajo.
- VDSS Sodba Pdp 128/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2024
Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu višji kriminalistični inšpektor policist. Toženka je tožniku s sklepom z dne 6. 7. 2022 razveljavila pogodbo o zaposlitvi na podlagi ugotovitve, da zoper njega obstaja varnostni zadržek, zaradi česar ob sklenitvi delovnega razmerja ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 44. člena ZODPol za sklenitev delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se pravni standard utemeljenega dvoma o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe lahko ugotavlja tudi na podlagi dejstev iz delovnopravnega spora. Ker je hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja mogoče pojmovati kot ugotovitev o tožnikovih življenjskih razmerah, je takšna presoja skladna z jezikovno razlago tretjega odstavka 52. člena ZODPol. Dejstvo, da je tožnik s tiskanjem obvestila o javni dražbi nadlegoval in ustrahoval uslužbenko policije, utemeljuje dvom v zakonitost in strokovnost njegovega dela pri toženki. Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da je bil tožnik v kazenskem postopku pravnomočno oproščen. Pravilno je izpostavilo, da je bilo tudi v kazenskem postopku njegovo ravnanje ugotovljeno in spoznano kot nedopustno, vendar pa ni izpol
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: EU 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 6. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 128/2024Višje delovno in socialno sodišče · 19. 6. 2024besedilo 2017–2025
Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu višji kriminalistični inšpektor policist. Toženka je tožniku s sklepom z dne 6. 7. 2022 razveljavila pogodbo o zaposlitvi na podlagi ugotovitve, da zoper njega obstaja varnostni zadržek, zaradi česar ob sklenitvi delovnega razmerja ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 44. člena ZODPol za sklenitev delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se pravni standard utemeljenega dvoma o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe lahko ugotavlja tudi na podlagi dejstev iz delovnopravnega spora. Ker je hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja mogoče pojmovati kot ugotovitev o tožnikovih življenjskih razmerah, je takšna presoja skladna z jezikovno razlago tretjega odstavka 52. člena ZODPol. Dejstvo, da je tožnik s tiskanjem obvestila o javni dražbi nadlegoval in ustrahoval uslužbenko policije, utemeljuje dvom v zakonitost in strokovnost njegovega dela pri toženki. Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da je bil tožnik v kazenskem postopku pravnomočno oproščen. Pravilno je izpostavilo, da je bilo tudi v kazenskem postopku njegovo ravnanje ugotovljeno in spoznano kot nedopustno, vendar pa ni izpol