148. člen ZNPPol
(vrste pritožbenega postopka)
(1)V pritožbenem postopku se vloge obravnavajo v:
- pomiritvenem postopku oziroma
- pred senatom.
(2)V pomiritvenem postopku se pritožba obravnava v policijski enoti, v kateri naj bi bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog kršene pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine.
(3)Pred senatom se obravnava pritožba, če pomiritveni postopek ni bil uspešno končan.
(4)Ne glede na prejšnji odstavek se pritožba obravnava neposredno pred senatom:
- če je bil v policijskem postopku, na katerega se pritožba nanaša, kdo hudo telesno poškodovan, posebno hudo telesno poškodovan ali je izgubil življenje;
- če se pritožba nanaša na policijski postopek, v katerem so bila prisilna sredstva uporabljena zoper več kot tri osebe in je nastala lahka telesna poškodba;
- če se pritožba nanaša na policijski postopek, v katerem je bilo uporabljeno strelno orožje;
- če so bili v policijskem postopku udeleženi otroci ali mladoletniki ali pripadniki narodnostnih ali etničnih skupnosti ali manjšin ali drugih ranljivih skupin;
- če so v pritožbi navedene trditve o mučenju, krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju;
- če je pritožba vložena zoper vodje policijskih enot ali vodje notranjih organizacijskih enot policije;
- če se obravnava pritožba tujca, ki ne prebiva na območju Republike Slovenije;
- v drugih primerih očitkov hudega posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine.
- UPRS Sodba II U 346/2020-11Upravno sodišče RS · 2021
Iz vsebine podane pritožbe tožnika je jasno, da je ta tako nerazumljiva, kot tudi nepopolna, saj ne vsebuje razlogov zakaj bi naj bil postopek policistov nezakonit, ne opiše dogodka, ne konkretizira kršitve postopka in zakonitosti, kakor tudi ne konkretizira v čem bi naj policistka, ki je prekršek obravnavala, prekoračila pooblastila, kakor tudi ne za kakšno vrsto opustitve dolžnega ravnanja gre s strani policista, ki je pri postopku sodeloval, zaradi česar bi tožena stranka morala pritožnika, skladno s petim odstavkom 146. člena ZNPPol pisno pozvati, naj pritožbo popravi ali dopolni v petih (5.) delovnih dneh od vročitve zahteve za popravo ali dopolnitev. Neutemeljene so tožnikove njegove navedbe o kršitvi 44. člena Ustave RS, saj navedeno določilo predstavlja pravico do sodelovanja posameznikov pri upravljanju javnih zadev, katera pomeni, da državljan pri javnih zadevah sodeluje preko izvoljenih predstavnikov.
- VSRS Sklep I Up 69/2015Vrhovno sodišče RS · 2015
30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi posamičnega dejanja – v obravnavani zadevi dejanja policista – začne teči takrat, ko je posamično dejanje storjeno in ne šele z vročitvijo obvestila ministrstva o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista, kot zmotno zatrjuje tožnik v pritožbi. Pri postopku po ZNPPol in pri upravnem sporu zaradi varstva ustavne pravice, v katero naj bi bilo poseženo z istim dejanjem gre za dve medsebojno ločeni zadevi, ki nista povezani tako, kot sta sicer pritožba v dvostopenjskem upravnem postopku in tožba v upravnem sporu. Pritožbeni postopek po ZNPPol niti po ZNPPol niti po določbah ZUS-1 ni obvezno procesno dejanje prizadetega posameznika in ni pogoj za sodno varstvo njegove ustavne pravice v upravnem sporu, temveč je le njegova fakultativna možnost.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 8. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 346/2020-11Upravno sodišče RS · 18. 8. 2021
Iz vsebine podane pritožbe tožnika je jasno, da je ta tako nerazumljiva, kot tudi nepopolna, saj ne vsebuje razlogov zakaj bi naj bil postopek policistov nezakonit, ne opiše dogodka, ne konkretizira kršitve postopka in zakonitosti, kakor tudi ne konkretizira v čem bi naj policistka, ki je prekršek obravnavala, prekoračila pooblastila, kakor tudi ne za kakšno vrsto opustitve dolžnega ravnanja gre s strani policista, ki je pri postopku sodeloval, zaradi česar bi tožena stranka morala pritožnika, skladno s petim odstavkom 146. člena ZNPPol pisno pozvati, naj pritožbo popravi ali dopolni v petih (5.) delovnih dneh od vročitve zahteve za popravo ali dopolnitev. Neutemeljene so tožnikove njegove navedbe o kršitvi 44. člena Ustave RS, saj navedeno določilo predstavlja pravico do sodelovanja posameznikov pri upravljanju javnih zadev, katera pomeni, da državljan pri javnih zadevah sodeluje preko izvoljenih predstavnikov.
- VSRS Sklep I Up 69/2015Vrhovno sodišče RS · 10. 12. 2015
30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi posamičnega dejanja – v obravnavani zadevi dejanja policista – začne teči takrat, ko je posamično dejanje storjeno in ne šele z vročitvijo obvestila ministrstva o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista, kot zmotno zatrjuje tožnik v pritožbi. Pri postopku po ZNPPol in pri upravnem sporu zaradi varstva ustavne pravice, v katero naj bi bilo poseženo z istim dejanjem gre za dve medsebojno ločeni zadevi, ki nista povezani tako, kot sta sicer pritožba v dvostopenjskem upravnem postopku in tožba v upravnem sporu. Pritožbeni postopek po ZNPPol niti po ZNPPol niti po določbah ZUS-1 ni obvezno procesno dejanje prizadetega posameznika in ni pogoj za sodno varstvo njegove ustavne pravice v upravnem sporu, temveč je le njegova fakultativna možnost.