22. člen ZJN-2-UPB5
(varstvo podatkov)
(1)Naročnik mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Varovanje osebnih podatkov mora zagotoviti tudi organ ali subjekt, ki v skladu z osmim odstavkom 24. člena tega zakona izvaja usposabljanja, izpopolnjevanja in strokovne izpite, in organ, ki vodi evidenco o teh usposabljanjih in izpopolnjevanjih ter o opravljenih izpitih.
(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
(3)Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje. Pri posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom zaradi izbire dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil lahko naročnik zahteva varovanje tajnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.
(4)Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.
(5)Vsi, ki so prejeli podatke, ki so določeni z zakonom kot tajni, morajo upoštevati tajno naravo prejetih podatkov glede na stopnjo tajnosti.
(6)Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Pred tem datumom določbe zakona, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, ne veljajo.
(7)Po sprejemu odločitve o oddaji naročila mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Če v tem primeru prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naročnik zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred potekom obdobja mirovanja. Naročnik mora ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, seznaniti s časom in krajem vpogleda in mu tako omogočiti, da je navzoč pri vpogledu v njegovo ponudbo ter da ima možnost varovati svoje interese. Naročnik mora ponudniku, ki opravi vpogled v ponudbe drugih ponudnikov ali dokumentacijo o postopku javnega naročanja, omogočiti prepis, fotokopijo ali elektronski zapis fotokopije ponudbe, dokumentacije ali njunega dela. Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naročnik ponudniku zaračuna materialne stroške.
- VSL sodba I Cpg 82/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Protipravnost ravnanja DRK (ali drugih državnih organov) mora biti očitna, v smislu samovoljnosti oziroma arbitrarnosti odločanja. Ni podana protipravnost v primeru vsakršne napačne razlage pravnih pravil, pač pa le namerne napačne razlage ali neuporabe povsem jasnega določila zakona. Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ali drugačne razlage pravnega predpisa državnim organom še ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, če je njihova razlaga v okviru pooblastil, ki jih imajo za svoje odločanje. Pojem protipravnosti je izkazana zlasti v situacijah kot so: 1) nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, 2) neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, 3) grobo kršenje pravil postopka, 4) napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka), ter druge podobne kvalificirane kršitve. Za presojo protipravnosti ravnanja (tako sodnikovega kot tudi ravnanja državnega organa)
- UPRS sodba I U 1911/2012Upravno sodišče RS · 2013
Ne drži stališče tožeče stranke, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja niti ne more začeti, dokler ni pravnomočno končan postopek javnega naročanja. Že iz besedila šestega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da uporabljivost ZDIJZ ne nastopi šele z dnem pravnomočnosti odločitve o javnem naročilu, ampak že z dnem sprejema odločitve o oddaji naročila. Tožeča stranka sicer lahko kot zavezanec po ZDIJZ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če za to obstaja zakonska podlaga, vendar pa ne more biti odškodninsko ali kazensko odgovorna, če ji razkritje zahtevane informacije nalaga pravnomočna odločba Informacijskega pooblaščenca. Če določen gospodarski subjekt odda prijavo za javno naročilo, ni več izključno on tisti, ki sam (na podlagi izrecnega soglasja) določa, komu bo dovoljena seznanitev z bančnimi podatki in komu ne. Glede varovanja poslovne skrivnosti prizadete stranke (v postopku javnega naročila izbranega subjekta) tožeča stranka ni navedla, da bi ji prizadeta stranka predložila pisni sklep o tem, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost. Z vidika objektivnega kriterija ugotavljanja poslovne skrivnosti pa je bistveno, da je tožena stranka gled
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 1. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 82/2014Višje sodišče v Ljubljani · 21. 1. 2015
Protipravnost ravnanja DRK (ali drugih državnih organov) mora biti očitna, v smislu samovoljnosti oziroma arbitrarnosti odločanja. Ni podana protipravnost v primeru vsakršne napačne razlage pravnih pravil, pač pa le namerne napačne razlage ali neuporabe povsem jasnega določila zakona. Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ali drugačne razlage pravnega predpisa državnim organom še ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, če je njihova razlaga v okviru pooblastil, ki jih imajo za svoje odločanje. Pojem protipravnosti je izkazana zlasti v situacijah kot so: 1) nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, 2) neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, 3) grobo kršenje pravil postopka, 4) napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka), ter druge podobne kvalificirane kršitve. Za presojo protipravnosti ravnanja (tako sodnikovega kot tudi ravnanja državnega organa)
- UPRS sodba I U 1911/2012Upravno sodišče RS · 23. 12. 2013
Ne drži stališče tožeče stranke, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja niti ne more začeti, dokler ni pravnomočno končan postopek javnega naročanja. Že iz besedila šestega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da uporabljivost ZDIJZ ne nastopi šele z dnem pravnomočnosti odločitve o javnem naročilu, ampak že z dnem sprejema odločitve o oddaji naročila. Tožeča stranka sicer lahko kot zavezanec po ZDIJZ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če za to obstaja zakonska podlaga, vendar pa ne more biti odškodninsko ali kazensko odgovorna, če ji razkritje zahtevane informacije nalaga pravnomočna odločba Informacijskega pooblaščenca. Če določen gospodarski subjekt odda prijavo za javno naročilo, ni več izključno on tisti, ki sam (na podlagi izrecnega soglasja) določa, komu bo dovoljena seznanitev z bančnimi podatki in komu ne. Glede varovanja poslovne skrivnosti prizadete stranke (v postopku javnega naročila izbranega subjekta) tožeča stranka ni navedla, da bi ji prizadeta stranka predložila pisni sklep o tem, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost. Z vidika objektivnega kriterija ugotavljanja poslovne skrivnosti pa je bistveno, da je tožena stranka gled