Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1E)

V Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09 in 9/11 – ZP-1G) se prvi odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi: »(1) Odločbe, izdane na podlagi 12., 22., 25., 26., 62., tretjega odstavka 73., drugega odstavka 77., 79., 81., 82., 89., 95., 98., 98.a, 107., 108., 109., 113., 193., 206. in 236. člena tega zakona, se izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se izvršitev kazni zapora tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zapor ob koncu tedna), lahko dopusti obsojencu, ki je osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora: – zaposlen v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ali javnih uslužbencih ali na drugi pravni podlagi, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost ali – če ima status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjujejo svoje študijske obveznosti.

(2)Izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna se pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko dopusti tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora, po predhodnem mnenju direktorja zavoda.

(3)O izvršitvi kazni zapora po določbi prejšnjega odstavka sodišče odloči s sklepom po postopku, ki ga zakon, ki ureja kazenski postopek, določa za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, na podlagi predloga, vloženega po pravnomočnosti sodbe.

(4)Direktor zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora ob koncu tedna, najkasneje v enem mesecu po prejemu pravnomočne odločbe o dopustnosti izvršitve kazni z zaporom ob koncu tedna, po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja, izda odločbo, v kateri določi natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna. Do izdaje odločbe obsojenec prestaja kazen zapora v zavodu.

(5)Z odločbo iz prejšnjega odstavka se določijo: – dan in čas odhoda in vrnitve obsojenca v zavod, – število in razpored dni oziroma noči, ki jih mora obsojenec prestati v zavodu, v okviru obveznosti, ki v povprečju ne more biti manjša od dveh prenočitev na teden v zavodu, – način preverjanja rednega izpolnjevanja delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, – obveznosti, ki jih je delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja po predhodnem pisnem dogovoru z direktorjem zavoda sprejel glede vsebine, rokov in načina obveščanja zavoda o izpolnjevanju oziroma opuščanju delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, morebitnih zlorabah načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna, hujših kršitvah delovnih oziroma učnih ali študijskih obveznosti in drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na način izvrševanja kazni zapora, – način in roke izvajanja neposrednega nadzora zavoda nad izpolnjevanjem delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, če tega ni mogoče zagotoviti na drugačen način, – druge obveznosti obsojenca, njegovega delodajalca oziroma izvajalca izobraževanja, s katerimi se zagotavlja izvrševanje zapora ob koncu tedna in preprečujejo njegove zlorabe, – organi, ki jih zavod obvesti o začetku in poteku izvrševanja zapora ob koncu tedna zaradi izvajanja njihovih zakonskih pristojnosti in nalog.

(6)Direktor zavoda lahko po postopku iz četrtega odstavka tega člena spremeni natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih so pogoji bili določeni.

(7)Če obsojenec zlorablja način prestajanja kazni zapora ob koncu tedna ali ne izpolnjuje več pogojev glede zaposlitve oziroma šolanja ali študija iz prvega odstavka tega člena ali njegov delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne upošteva pogojev izvrševanja kazni zapora ob koncu tedna in s tem onemogoča nadzor nad njegovim izvrševanjem, lahko sodišče na predlog direktorja zavoda s sklepom odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu.

(8)Če obsojenec zlorabi zapor ob koncu tedna na način, ki ima znake kaznivega dejanja ali hujšega disciplinskega prestopka po tem zakonu ali tak prestopek stori v času, ko prestaja kazen v zavodu, lahko direktor zavoda začasno zadrži izvrševanje zapora ob koncu tedna do odločitve sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o direktorjevem predlogu za izvršitev preostanka izrečene kazni v zavodu, če iz okoliščin izhaja, da pogojev za izvrševanje kazni zapora ob koncu tedna ni več. Sodišče o predlogu odloči najpozneje v osmih dneh.

(9)Začasno zadržanje izvrševanje zapora ob koncu tedna iz prejšnjega odstavka se odredi ustno, pisna odločba pa mora biti obsojencu vročena najpozneje v 24 urah od ure odreditve začasnega zadržanja. Zoper odločbo ima obsojenec pravico do pritožbe v treh dneh od dneva, ko mu je bila odločba vročena. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(10)O pritožbi iz prejšnjega odstavka sodišče odloči hkrati z odločitvijo o predlogu direktorja zavoda za izvršitev preostanka izrečene kazni v zavodu.«.

12.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)S sodbo ali s posebnim sklepom, s katerim sodišče, pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, dopusti izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom in odredi ali spremeni način njegovega izvrševanja, se v okviru pravil o izvrševanju hišnega zapora določijo: – naslov stavbe in po potrebi tudi natančen opis posameznega dela stavbe v katerem obsojenec stalno ali začasno prebiva oziroma javnega zavoda za zdravljenje ali oskrbo, v katerem je obsojenec nameščen in v katerem se izvršuje hišni zapor, – organ, ki opravlja nadzor in njegova pooblastila ter obveznosti obsojenca pri izvajanju nadzora, – izjeme od prepovedi oddaljevanja od stavbe, kadar je to neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela in način izvajanja izjem, z navedbo njihovega namena, časa, trajanja in načina nadziranja, – način, po katerem osebe, ki jih obsojenec obiskuje v okviru dovoljenega oddaljevanja od stavbe obveščajo za nadzor pristojne organe o obiskih obsojenca, o izvajanju delovne obveznosti in drugih okoliščinah povezanih z dovoljenim oddaljevanjem obsojenca, – osebna imena, rojstni datumi in naslovi posameznikov, s katerimi obsojenec ne prebiva oziroma ga ne zdravijo ali oskrbujejo in s katerimi so mu stiki prepovedani ali omejeni, – način seznanitve teh oseb s prepovedjo ali omejitvijo stikov in način, po katerem te osebe lahko obvestijo pristojne organe o morebitnih kršitvah prepovedi.

(2)Sodišče pošlje sodbo oziroma poseben sklep o načinu izvršitve hišnega zapora in sklep o spremembi načina njegovega izvrševanja iz prejšnjega odstavka obsojencu, zavodu za prestajanje kazni, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten po določbah tega zakona ter policijski postaji, na območju katere se izvršuje hišni zapor.

(3)Izvajanje hišnega zapora nadzoruje sodišče samo ali preko policije. Policija sme vsak čas tudi brez zahteve sodišča preverjati izvajanje hišnega zapora, o morebitnih kršitvah hišnega zapora pa mora brez odlašanja obvestiti sodišče in zavod, pri katerem je bil opravljen postopek nastopa kazni hišnega zapora.«.

V 13. členu se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Za izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist se smiselno uporabljajo določbe prejšnjih odstavkov.

(5)V času od sklenitve dogovora o začetku opravljanja nalog iz prvega odstavka tega člena, do poteka roka za njihovo opravo, se kazen ne sme izvršiti.«.

Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:

(1)Če v tem zakonu ni drugače določeno, sodišče v pozivu na prestajanje hišnega zapora obsojencu odredi, da se na dan, ki ga določi za dan nastopa hišnega zapora, zglasi v zavodu, v katerega bi bil sicer po tem zakonu napoten na prestajanje kazni zapora, pri čemer se kot dolžina izrečene kazni upošteva dolžina hišnega zapora.

(2)Obsojenec se mora na dan, ki je določen za nastop hišnega zapora, med uradnimi urami zglasiti v zavodu, ki je naveden v pozivu na prestajanje kazni hišnega zapora iz prejšnjega odstavka.

(3)Dan, ko se je obsojenec zglasil v zavodu v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje za dan nastopa in začetek prestajanja hišnega zapora.

(4)Če obsojenec določenega dne ne nastopi kazni hišnega zapora, sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni, po prejemu obvestila zavoda o tem obvesti sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji. Sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, po prejemu obvestila opravi ustrezne poizvedbe o razlogih, zaradi katerih obsojenec ni nastopil hišnega zapora in odloči, ali naj se kazen izvrši s hišnim zaporom ali v zavodu.

(5)Če sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ugotovi, da obsojenec hišnega zapora ni nastopil iz opravičenih razlogov, o tem obvesti sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni, da obsojenca ponovno pozove na prestajanje hišnega zapora.

(6)Če sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ugotovi, da obsojenec hišnega zapora ni nastopil brez opravičenih razlogov in da zaradi tega niso več podani pogoji za izvršitev kazni s hišnim zaporom, odloči, da se kazen zapora izvrši v zavodu, če posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bi obsojenec pobegnil, pa hkrati odredi takojšnjo privedbo obsojenca v zavod in o tem obvesti zavod in sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni.

(7)Pritožba obsojenca zoper sklep o izvršitvi izrečene kazni zapora v zavodu ne zadrži izvršitve privedbe in začetka prestajanja kazni v zavodu.

(8)Glede drugih vprašanj v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje hišnega zapora, prekinitve in odložitve izvršitve ter za nastop hišnega zapora se smiselno uporabljajo določbe od 18. do 28. člena in 82. člena tega zakona.«.

Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Stroške privedbe na prestajanje kazni plača obsojenec. Obsojenec plača stroške tudi, če je na prestajanje kazni priveden z bega. Odločbo o plačilu stroškov privedbe izda direktor zavoda.«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pravnomočno in izvršljivo odločbo izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja davčni postopek, na predlog zavoda.«.

V prvem odstavku 29. člena se črta besedilo »bris ustne sluznice in druge biometrične podatke,«.

Za 29. členom se doda nov 29.a člen, ki se glasi:

(1)Ob zglasitvi obsojenca zaradi prestajanja hišnega zapora zavod ugotovi njegovo istovetnost, ga fotografira, mu vzame prstne odtise, zapiše njegov osebni opis ter ga seznani z njegovimi pravicami in dolžnostmi.

(2)Zavod obsojenca iz prejšnjega odstavka vpiše v matično knjigo, centralno evidenco o osebah na prestajanju kazni zapora, zanj odpre osebni list in v njem poleg osebnih podatkov po tem zakonu zapiše nastop hišnega zapora in o tem obvesti sodišče in pristojno policijsko postajo.

(3)Po opravljenih dejanjih iz prejšnjih odstavkov zavod napoti obsojenca v stavbo ali posamezni del stavbe, kjer se po sodni odločbi izvršuje hišni zapor.

(4)Za namene izvršitve kazni zavod za obsojenca, ki prestaja hišni zapor, upravlja zbirke osebnih podatkov iz 31., 32., 33., 34., 35., 37., 38., 39. in 40. člena tega zakona. Osebne podatke obsojencev v hišnem zaporu zavod obdeluje ločeno od osebnih podatkov drugih obsojencev.«.

V 33. členu se doda nova tretja alineja, ki se glasi: »– davčno številko,«. Dosedanja tretja alineja postane četrta alineja. V dosedanji četrti alineji, ki postane peta alineja, se črta besedilo »podatke o DNK profilu osebe in druge biometrične podatke,«. Dosedanja peta, šesta, sedma, osma in deveta alineja postanejo šesta, sedma, osma, deveta in deseta alineja.

V 34. členu se tretja alineja spremeni tako, da se glasi: »– osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter spol in starost družinskih članov,«.

V 40. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Informacijski sistem uprave se lahko za namene zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov, ki jih pridobiva in posreduje za vodenje centralne evidence oseb na prestajanju kazni zapora, poveže z uradnimi evidencami in javnimi knjigami iz prejšnjega odstavka, razen z zbirko osebnih podatkov iz kazenske evidence in prekrškovne evidence. Povezovanje se izvede z imenom in priimkom, enotno matično številko ali davčno številko ali drugimi podatki, ki v povezavi z osebnim imenom zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, o kateri se zahteva podatek.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi: »– davčna številka,«. Dosedanja druga, tretja, četrta, peta, šesta in sedma alineja postanejo tretja, četrta, peta, šesta, sedma in osma alineja. Dosedanji peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

Drugi odstavek 59. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Zdravstveno oskrbo obsojencev v zavodih zagotavljajo zdravstveni domovi, na območju katerih deluje zavod, na podlagi dogovora, ki ga skleneta zavod in zdravstveni dom.«. Tretji in četrti odstavek se črtata. Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

64. in 65. člen se črtata.

69. člen se črta.

V 73. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) O obiskih in drugih stikih pooblaščenca z obsojencem iz prejšnjega odstavka, ki ni odvetnik, odloča direktor zavoda na obrazloženo prošnjo obsojenca in jih lahko prepove ali časovno omeji le z odločbo, s katero ugotovi, da: – pooblaščenec, ki lahko obsojenca obiskuje kot ožji družinski član, rejnik ali skrbnik, oziroma kot pooblaščenec, ki ima dovoljenje direktorja zavoda za obisk obsojenca na podlagi prvega odstavka tega člena, zadeve, za katere je pooblaščen, lahko uredi ob obiskih, ali – obsojenec lahko na drug način uredi zadeve, ki naj bi jih uredil pooblaščenec, ali – iz okoliščin izhaja, da obisk lahko ogrozi red ali varnost v zavodu.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V petem odstavku 75. člena se drugi stavek črta.

Za 82. členom se doda nov naslov in nov 82.a člen, ki se glasita:

(1)Privedbo obsojenca na pristojno sodišče ali k pristojnemu državnemu tožilstvu se sme opraviti, če je to potrebno zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka in na podlagi pisnega naloga ter na stroške pristojnega sodišča oziroma državnega tožilstva.

(2)Privedbo obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu za prestajanje kazni zapora, opravijo pravosodni policisti. Privedbo obsojenca, ki prestaja hišni zapor, opravi policija.«.

Za 98. členom se doda nov 98.a člen, ki se glasi:

(1)V zaprtem zavodu ali oddelku se lahko določijo bivalni in drugi prostori s strožjim režimom, v katere se namestijo obsojenci, ki so izrazito begosumni oziroma s svojim vedenjem in obnašanjem huje motijo druge obsojence ali delavce zavoda in obsojence, ki jih ogrožajo ali jim grozijo drugi obsojenci. Namestitev lahko traja največ en mesec in se lahko podaljša vsakokrat za en mesec, če še obstajajo navedeni razlogi.

(2)Direktor zavoda mora najpozneje tri dni pred iztekom enomesečnega roka namestitve oziroma vsakokratnega podaljšanja preveriti, ali še obstajajo razlogi za namestitev iz prejšnjega odstavka, in po potrebi odločiti o podaljšanju namestitve.

(3)O namestitvi iz prvega odstavka tega člena in o njenem podaljšanju odloči direktor zavoda z odločbo. Zoper odločbo direktorja je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve.

(4)V prostore iz prvega odstavka tega člena je v skladu z usmeritvami enote, pristojne za zaščito ogroženih oseb, lahko nameščen tudi obsojenec, ki je zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič. Tak obsojenec je praviloma nameščen ločeno od drugih obsojencev.«.

Drugi odstavek 105. člena se črta. Dosedanji tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek postanejo drugi, tretji, četrti, peti, in šesti odstavek.

Drugi odstavek 106. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Zaradi odločanja o pogojnem odpustu lahko zavod brez soglasja obsojenca: – od sodišč pridobi podatek, ali zoper obsojenca teče drug kazenski postopek; – od sodišč oziroma pristojnih prekrškovnih organov pridobi podatek, ali zoper obsojenca teče postopek o prekršku, ki je glede varovane dobrine soroden kaznivemu dejanju, zaradi katerega je bil obsojen na kazen zapora, ki jo prestaja; – pridobi podatke iz tretjega, petega in šestega odstavka 250.a člena tega zakona; – pridobi podatke iz evidence pravnomočnih sodb sodišč oziroma odločb prekrškovnih organov o ugotovitvi odgovornosti za prekrške, ki so glede varovane dobrine sorodni kaznivemu dejanju, zaradi katerega je bil obsojen na kazen zapora, ki jo prestaja. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Pogojno odpuščeni obsojenec se mora po prihodu v kraj iz tretjega odstavka tega člena v osmih dneh v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, prijaviti pristojni upravni enoti, ki ji mora v enakem roku sporočiti tudi vsako spremembo kraja prebivanja in skladno z načrtom varstvenega nadzorstva pristojnemu centru.«. Šesti in sedmi odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(6) Če komisija odredi pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom, z odločbo o pogojnem odpustu na predlog pristojnega centra za socialno delo med strokovnimi delavci centra ali drugih oseb, ki so primerne za opravljanje dolžnosti svetovalca in s tem soglašajo, določi svetovalca, ki bo opravljal varstveno nadzorstvo.

(7)Za pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom in naloge, ki so naložene obsojencu, se smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika o pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom in navodilih v okviru varstvenega nadzorstva.«.

Za 106. členom se doda nov 106.a člen, ki se glasi:

(1)Določbe 105., tretjega do sedmega odstavka 106., 107. ter drugega in tretjega odstavka 108. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za pogojni odpust iz hišnega zapora.

(2)Komisija odloča o pogojnem odpustu obsojenca iz hišnega zapora na prošnjo obsojenca ali njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika.

(3)Za potrebe odločanja o pogojnem odpustu iz prvega odstavka tega člena lahko komisija brez soglasja obsojenca: – od pristojnih organov pridobi podatke iz drugega odstavka 106. člena tega zakona; – od sodišča pridobi podatke o izvrševanju in morebitnih kršitvah pravil, ki jih je sodišče določilo glede izvrševanja hišnega zapora.«.

Za 109. členom se doda nov 109.a člen, ki se glasi:

(1)Obsojenec, ki je prestajal hišni zapor, se mora na dan, ko se mu izteče kazen, med uradnimi urami zglasiti v zavodu, v katerem se vodi njegov osebni list, zaradi ugotovitve in vpisa odpusta s prestajanja kazni.

(2)Zavod o odpustu obvesti sodišče in pristojno policijsko postajo.«.

V 128. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Ko policisti izvršujejo odredbo sodišča o privedbi storilca prekrška v uklonilni zapor, se storilcu med privedbo lahko omogoči plačilo globe, če varnostne okoliščine to dopuščajo in storilec lahko izvrši plačilo brez odlašanja ter o tem predloži potrdilo o plačilu, hkrati pa plača tudi stroške privedbe. Policisti o plačilu globe brez odlašanja obvestijo pristojno sodišče, ki je odredilo uklonilni zapor in zavod, ki je v odredbi določen za izvršitev uklonilnega zapora.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Za 142. členom se dodata novi 4. oddelek in 142.a člen, ki se glasita:

(1)Sodišče, ki je pravni osebi s pravnomočno odločbo izreklo stransko kazen prepovedi razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba, v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločbe o tem obvesti pravno osebo, ki vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: register).

(2)V obvestilu iz prejšnjega odstavka sodišče navede polno ime, sedež in matično številko pravne osebe ter datum, do katerega je pravni osebi prepovedano razpolaganje z vrednostnimi papirji.

(3)Pravna oseba, ki vodi register, izbriše prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji iz registra najpozneje v treh delovnih dneh po datumu iz prejšnjega odstavka.«.

146. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Izvajalca zdravstvene dejavnosti v zdravstvenem zavodu, obiskovanje poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice oziroma usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve obsojenec izbere s pomočjo svetovalca.

(2)Obsojenec in svetovalec se z ustreznim zavodom, posvetovalnico, nosilcem javnih pooblastil, pravno osebo, samostojnim podjetnikom posameznikom ali posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost, natančneje dogovorita o izvajanju navodil v zvezi s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, o nadzoru nad izvajanjem navodil in o medsebojnem obveščanju.

(3)Osebe iz prejšnjega odstavka morajo svetovalcu omogočiti izvajanje nadzora nad izvrševanjem navodil in ga nemudoma obvestiti, če obsojenec brez opravičenega razloga ne začne ali opusti izvrševanje navodil.

(4)Svetovalec nemudoma obvesti sodišče, ki je izreklo pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, če ugotovi, da obsojenec med preizkusno dobo ne izpolnjuje navodil ali se neopravičeno izogiba stikom s svetovalcem.

(5)Svetovalec najmanj vsakih šest mesecev poroča sodišču iz prejšnjega odstavka o poteku izvrševanja varstvenega nadzorstva. V poročilu lahko glede na uspešnost izvajanja posebnega navodila predlaga spremembo ali odpravo navodil oziroma ustavitev nadzorstva.

(6)Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje nalog pri pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom.«.

148. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se izvaja v zdravstvenih zavodih, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti pa v zdravstvenih zavodih ter pri pravnih in fizičnih osebah, ki izvajajo psihiatrično dejavnost na podlagi koncesije (v nadaljevanju: zdravstveni zavodi).

(2)Zdravstveni zavodi morajo za izvrševanje varnostnih ukrepov iz prejšnjega odstavka izpolnjevati pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo zdravstveno dejavnost in ta zakon.

(3)Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, na predlog zainteresiranega zdravstvenega zavoda in po predhodnem mnenju strokovne komisije iz tretjega odstavka 151. člena tega zakona odloča o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka in v Uradnem listu Republike Slovenije objavi seznam zdravstvenih zavodov, ki so na tej podlagi pridobili pravico izvrševati varnostne ukrepe iz prvega odstavka tega člena.«.

150. člen se spremeni tako, da se glasi: Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, s pravilnikom določi izvrševanje varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti ter posebne strokovne in varnostne pogoje, ki jih morajo zdravstveni zavodi izpolnjevati za njihovo izvrševanje.«.

151. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Sodišče, ki je izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, napoti tistega, ki mu je izreklo ukrep, v zdravstveni zavod, v katerem se bo ta ukrep izvršil.

(2)Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se lahko izvršuje v oddelkih za forenzično psihiatrijo zdravstvenega zavoda, ki ustrezajo tem posebnim strokovnim in varnostnim pogojem: – zagotovljeno ločeno bivanje zaprtih oseb glede na podlago ukrepa, ki se izvršuje, – zagotovitev prostorov in opreme, ki omogoča ureditev strokovno ustreznega oviranja nasilne osebe do sebe ali drugih oseb, – ustrezno zgrajeni, razporejeni, opremljeni in varovani prostori za spanje in počitek, bivanje, terapijo in gibanje zaprtih oseb, ki omogočajo zdravljenje in fizično, tehnično, komunikacijsko in osebno varovanje zaprtih oseb v skladu z zahtevami psihiatrične, penološke in varnostne stroke, – ustrezno število, usposobljenost in izkušenost zdravstvenega osebja, ki izvaja zdravljenje in usposobljenost ter opremljenost pravosodnih policistov, ki izvajajo varovanje oseb, ki jim je varnostni ukrep izrečen.

(3)Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, imenuje strokovno komisijo treh strokovnjakov psihiatrične, penološke in varnostne stroke, ki poda obrazloženo predhodno mnenje o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka za odločitev iz tretjega odstavka 148. člena tega zakona.

(4)Strokovna komisija iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat v treh letih na način iz prejšnjega odstavka preveri izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka tega člena za zdravstvene zavode, ki že imajo pravico izvrševati varnostne ukrepe obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in o tem obvesti ministra, pristojnega za zdravje in ministra, pristojnega za pravosodje.

(5)Poleg izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se v oddelku za forenzično psihiatrijo lahko izvaja tudi pripor in opazovanje zaradi izdelave psihiatričnega izvedenskega mnenja glede prištevnosti ali sposobnosti za udeležbo v postopku ter psihiatrično bolnišnično zdravljenje obsojencev.

(6)Posebni strokovni in varnostni pogoji iz drugega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo v predpisu iz 150. člena tega zakona.«.

V 154. členu se v drugem odstavku besedi »enkrat letno« nadomestita z besedilom »najmanj enkrat na vsakih šest mesecev«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Zdravstveni zavod, v katerem se izvaja ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, po uradni dolžnosti izvede postopek, ki ga zakon, ki ureja duševno zdravje, določa za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, če je to ob poteku najdaljšega zakonskega trajanja potrebno glede na zdravstveno stanje osebe, ki ji je bil varnostni ukrep izrečen.«.

V 155. členu se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora zdravstveni zavod najmanj enkrat na vsakih šest mesecev poročati sodišču, ki je izreklo ukrep, o njegovem izvrševanju in uspehih zdravljenja.

(4)Za določitev zdravstvenih zavodov, v katerih se izvršujejo varnostni ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, se glede pogojev smiselno uporabljata tretja in četrta alineja drugega odstavka v delu, ki se nanaša na izvajanje zdravljenja ter določbi tretjega in četrtega odstavka 151. člena zakona.

(5)Natančnejši pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v predpisu iz 150. člena tega zakona.«.

Naslov pred 156. členom, 156. in 157. člen se črtajo.

V 197. členu se številka »69« nadomesti s številko »68«.

V drugem odstavku 199. člena se drugi stavek črta.

V prvem odstavku 202. člena se enajsta alineja črta. Dosedanja dvanajsta alineja postane enajsta alineja.

224. člen se spremeni tako, da se glasi: Uprava zavaruje pooblaščene uradne osebe za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt ali trajna izguba splošne delovne zmožnosti.«.

Peti odstavek 235. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Varovani objekti so: zavodi za prestajanje kazni zapora, oddelki za forenzično psihiatrijo zdravstvenih zavodov, v katerih se izvaja varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva, lahko pa tudi stavbe ministrstva, pristojnega za pravosodje.«. V šestem odstavku se za besedo »obsojenci« doda vejica in besedilo »osebe, ki jim je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu«.

V četrtem odstavku 239. člena se v šesti alineji črta besedilo »z življenjsko manj nevarnim strelivom«.

249. člen se spremeni tako, da se glasi: Kadar obstajajo pogoji, da se gospodarske dejavnosti uprave v enaki kakovosti lahko učinkoviteje zagotavljajo na drug način, se pravno-organizacijske oblike iz prejšnjega člena lahko ustanovijo ali preoblikujejo skladno z zakoni, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo, zavode oziroma javne gospodarske službe.«.

V prvem odstavku 250.a člena se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »Kazenska evidenca vsebuje tudi podatke o prstnem odtisu ter DNK profilu oseb za storilce določenih kaznivih dejanj, v skladu z zakonom.« V petem odstavku se za besedama »173. členu« doda vejica in besedilo »po 173.a členu«, besedilo »drugem odstavku 175. člena« pa nadomesti z besedilom »drugem in tretjem odstavku 175. člena«.

251. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 1.400 eurov do 21.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost: 1. če kot delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne izvršuje obveznosti glede vsebine, rokov in načina obveščanja zavoda o izpolnjevanju oziroma opuščanju delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, morebitnih zlorabah načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna, hujših kršitvah delovnih ali učnih oziroma študijskih obveznosti in drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na način izvrševanja kazni zapora (peti odstavek 12. člena tega zakona); 2. če ne omogoči svetovalcu izvajanja nadzora nad izvrševanjem navodil oziroma nalog v okviru varstvenega nadzorstva ali ga nemudoma ne obvesti, da pogojno obsojeni oziroma pogojno odpuščeni brez opravičenega razloga ni začel ali je opustil zdravljenje, obiskovanje posvetovalnice, usposabljanje ali zaposlitev (tretji odstavek 146. člena tega zakona); 3. če omogoči drugemu opravljanje poklica, dejavnosti in dolžnosti, čeprav ve, da mu je bil s pravnomočno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja določenega poklica, določene samostojne dejavnosti ali kakšne dolžnosti (159. člen tega zakona); 4. če opravlja določeno gospodarsko dejavnost, ki ji je prepovedana z varnostnim ali varstvenim ukrepom prepovedi določene gospodarske dejavnosti (168. člen tega zakona).

(2)Z globo od 150 eurov do 1.400 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti, pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

256. člen se spremeni tako, da se glasi: Nadzor nad izvrševanjem petega odstavka 12. člena tega zakona izvajata inšpektorat, pristojen za šolstvo in inšpektorat, pristojen za delo, vsak v okviru svojih pristojnosti, nad izvrševanjem 97. člena tega zakona policija, nad izvrševanjem petega odstavka 106. člena tega zakona, inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, nad izvrševanjem 160. člena tega zakona inšpektorat, pristojen za promet, nad izvrševanjem tretjega odstavka 146. člena tega zakona inšpektorat, pristojen za delo, vsak v okviru svoje pristojnosti, nad izvrševanjem 158., 159., 163. in 168. člena tega zakona inšpektorat, pristojen za delo, nadzor nad izvrševanjem 170. člena tega zakona pa inšpektorat, pristojen za šolstvo.«.

O dopustitvi prestajanja kazni na način iz 12. člena zakona na predlog obsojenca, ki je bil pravnomočno obsojen pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 91/11), pa kazni zapora do uveljavitve tega zakona še ni nastopil, odloči sodišče s sklepom po postopku, ki ga zakon, ki ureja kazenski postopek, določa za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, pri čemer mora biti predlog vložen do nastopa kazni zapora.

Zavodi sklenejo dogovore iz drugega odstavka 59. člena zakona najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(1)Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, določi zdravstvene zavode iz spremenjenega 148. člena zakona, ki izpolnjujejo pogoje iz spremenjenega 151. in spremenjenega 155. člena zakona, najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(2)Do določitve zdravstvenih zavodov iz prejšnjega odstavka se varnostna ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti izvršujeta v skladu s Pravilnikom o izvrševanju varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti in obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov (Uradni list RS, št. 84/09 in 6/12).

Zdravstveni zavodi iz spremenjenega 151. in spremenjenega 155. člena zakona morajo za osebe, za katere izvršujejo ukrepe obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, če je ob uveljaviti tega zakona že preteklo več kot šest mesecev od zadnjega poročila, prvič poročati pristojnemu sodišču o izvrševanju teh ukrepov najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

Črta se 105. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 76/08).

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 6. člen Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 102/00, 127/06, 112/07, 62/08, 76/08 – ZIKS-1C, 19/09 in 86/09).

(2)Minister, pristojen za pravosodje, uskladi podzakonske predpise, izdane na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09 in 9/11 – ZP-1G) s tem zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

(3)Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, uskladi Pravilnik o izvrševanju varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti in obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov (Uradni list RS, št. 84/09 in 6/12) s tem zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 713-03/12-3/15 Ljubljana, dne 20. decembra 2012 EPA 704-VI Državni zbor Republike Slovenije dr. Gregor Virant l.r. Predsednik