Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1C)

V Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/2000, 52/02 – ZDU-1, 113/05 – ZJU-B in 70/06) se v celotnem besedilu zakona besedilo "okvirni program individualnega tretmaja" v različnih sklonih nadomesti z besedama "osebni načrt" v ustreznem sklonu. V celotnem besedilu zakona se besede "program individualnega tretmaja" v različnih sklonih nadomestijo z besedama "osebni načrt" v ustreznem sklonu. V celotnem besedilu zakona se besede "individualni program tretmaja" v različnih sklonih nadomestijo z besedama "osebni načrt" v ustreznem sklonu. V celotnem besedilu zakona se besedi "program tretmaja" v različnih sklonih nadomestita z besedama "osebni načrt" v ustreznem sklonu. V celotnem besedilu zakona se besedi "proces tretmaja" v različnih sklonih nadomestita z besedama "osebni načrt" v ustreznem sklonu. V celotnem besedilu zakona se beseda "paznik" v različnih sklonih in številih nadomesti z besedama "pravosodni policist" v ustreznem sklonu in številu. V celotnem besedilu zakona, razen v tretjem odstavku 227. člena in tretjem odstavku 227.a člena, se beseda "direktor" v različnih sklonih nadomesti z besedama "generalni direktor" v ustreznem sklonu, v tretjem odstavku 85. člena pa se besedi "direktorjevo odločitvijo" nadomestita z besedami "odločitvijo generalnega direktorja". V celotnem besedilu zakona se beseda "upravnik" v različnih sklonih nadomesti z besedo "direktor" v ustreznem sklonu.

V drugem odstavku 1. člena se beseda "kazni" nadomesti z besedo "sankcije". Dodajo se novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: "(3) Po določbah tega zakona se izvršuje tudi kazen zapora, ki jo je izreklo Mednarodno kazensko sodišče, če je obsojenca napotilo na prestajanje zaporne kazni v Republiko Slovenijo skladno z določili 103. člena statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (Zakon o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, Uradni list RS – MP, št. 29/01).

(4)Obsojenec, ki je napoten na prestajanje kazni zapora v smislu prejšnjega odstavka, prestaja kazen zapora tako, kot jo je izreklo Mednarodno kazensko sodišče.

(5)Obsojenec, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, pošlje pritožbo, prošnjo, predlog ali zahtevo za revizijo iz statuta Mednarodnega kazenskega sodišča Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Njegova pisanja se Mednarodnemu kazenskemu sodišču posreduje prek ministrstva, pristojnega za pravosodje.".

Prvi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Če sodišče, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, ni samo pristojno za njeno izvršitev, mora poslati overjen prepis odločbe s potrdilom o izvršljivosti pristojnemu sodišču v osmih dneh od dneva, ko postane odločba izvršljiva, oziroma v osmih dneh od dneva, ko jo prejme od sodišča višje stopnje.".

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Odločbe, izdane na podlagi 12., 25., 26., 62., drugega odstavka 77., 79., 81., 82., 89., 95., 98., 107., 108., 113., 193., 206. in 236. člena tega zakona, se izdajajo skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(2)O dovoljenih pritožbah zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava), odloča ministrstvo, pristojno za pravosodje. O zadevah, o katerih na prvi stopnji odloča direktor zavoda, odloča na drugi stopnji generalni direktor.

(3)Organi, pristojni za odločanje o zadevah po določbah prvega odstavka tega člena, odločajo v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.

(4)Vpis odločitve v osebni načrt na podlagi tega zakona nadomesti izdajo odločbe. Zoper odločitev, sprejeto v osebnem načrtu, ima obsojenec pravico vložiti pritožbo na generalnega direktorja uprave v roku osmih dni od seznanitve z odločitvijo.

(5)Upravni postopek lahko vodi in odloča v upravnih zadevah iz 236. člena tega zakona delavec, ki ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo.".

V 9. členu se v drugi alineji pika nadomesti z vejico, za njo pa se doda nova tretja alineja, ki se glasi: "– za zaposlovanje zaprtih oseb.".

V 10. členu se prva definicija spremeni tako, da se glasi: "Osebni načrt je pisni dogovor med obsojencem in zavodom o vseh pomembnih vsebinah in aktivnostih med prestajanjem kazni in predstavlja individualiziran načrt prestajanja kazni in priprave na odpust vsakega obsojenca ter zajema vsa področja življenja in delovanja med prestajanjem kazni in pripravo na odpust. V osebnem načrtu morajo biti opredeljeni vsi cilji, dejavnosti, aktivnosti in akterji, ki bodo pripeljali do realizacije. Osebni načrt obsojenca zajema obdobje samega prestajanja kazni in tudi obdobje po prestani kazni.". Tretja definicija se spremeni tako, da se glasi: "Ožji družinski člani so: zakonec oziroma oseba, s katero oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, živi v življenjski skupnosti, sorodnik v ravni črti, sorodnik v stranski črti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka.".

V 11. členu se besedilo "kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku," nadomesti z besedama "uklonilni zapor".

Prvi odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Direktor zavoda lahko dovoli obsojencem, ki so bili obsojeni na kazen zapora do 36 mesecev, če niso bili obsojeni na kazen zapora zaradi storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, če so osebnostno urejeni in so redno zaposleni ali se izobražujejo, da med prestajanjem kazni zapora še naprej ostanejo v svojem delovnem ali izobraževalnem razmerju in prebivajo doma, razen ob prostih dneh, praviloma na koncu tedna, ko morajo biti v zavodu. ". V drugem in tretjem odstavku se beseda "uprave" nadomesti z besedo "zavoda".

Doda se nov 12.a člen, ki se glasi:

(1)Kazen zapora do devetih mesecev, ki jo sodišče s sklepom nadomesti s hišnim zaporom, prestaja obsojenec v poslopju, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma v javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo, v kateri je nameščen.

(2)Sodišče pošlje sklep o nadomestnem hišnem zaporu tudi zavodu za prestajanje kazni, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten, ter policijski postaji na območju, kjer se izvaja hišni zapor.

(3)Sodišče lahko obsojencu v hišnem zaporu omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo.

(4)Izvajanje hišnega zapora nadzoruje sodišče samo ali preko policije. Policija sme vsak čas tudi brez zahteve sodišča preverjati izvajanje hišnega zapora, o morebitnih kršitvah hišnega zapora pa mora brez odlašanja obvestiti sodišče.".

Prvi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Izvrševanje dela v splošno korist, s katerim sodišče nadomesti kazen zapora do dveh let, pripravi, vodi in nadzoruje center za socialno delo, pristojen po predpisih o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: pristojni center) v sodelovanju z območnimi zavodi, pristojnimi za zaposlovanje. Dogovor o začetku opravljanja nalog, ki ga sklenejo obsojenec, organizacija, pri kateri bo delo opravljal in pristojni center, se šteje kot poziv za nastop kazni.". V drugem odstavku se pred besedo "lokalne" doda beseda "samoupravne". Doda se novi tretji odstavek, ki se glasi: "(3) Samoupravne lokalne skupnosti so dolžne zagotavljati delovne naloge in izvajalske organizacije za izvrševanje dela v splošno korist.".

Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Izvrševanje kazni zapora in mladoletniškega zapora mora biti organizirano tako, da obsojencu in mladoletniku nudi programe in aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja in večjo socialno vključenost po prestani kazni.". V drugem odstavku se besedilo "v procesu tretmaja" nadomesti z besedilom "pri pripravi in izvajanju osebnega načrta". V tretjem odstavku se besedi "s tretmajem" nadomestita z besedilom "z ravnanji, s postopki in z aktivnostmi". V četrtem odstavku se črta prvi stavek.

V prvem odstavku 15. člena se črtajo besede "in želi delati".

Prvi in drugi odstavek 16. člena se spremenita tako, da se glasita: "(1) Obsojencu je treba skladno z možnostmi zavoda in njegovimi sposobnostmi in interesi omogočiti, da med prestajanjem kazni pridobi znanja, zlasti pa da dokonča osnovnošolsko obveznost in si pridobi poklic. Izobraževanje, opredeljeno v osebnem načrtu, ima enak status kot delo.

(2)Obsojencu je treba v zavodu skladno z možnostmi omogočiti kulturno-izobraževalne dejavnosti, športno-rekreativne dejavnosti, spremljanje dogajanj doma in v svetu ter druge aktivnosti, ki so koristne za njegovo telesno in duševno zdravje.". V tretjem odstavku se besedilo "v procesu tretmaja, uspehih pri delu in" nadomesti z besedo "pri".

Prvi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Obsojenca, ki je na prostosti, pozove na prestajanje kazni zapora okrožno sodišče, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji, takoj, najpozneje pa v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe.". Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: "(2) Obsojenca, ki je v priporu, in obsojenca, ki je že na prestajanju kazni, pa je bil ponovno obsojen, razporedi na prestajanje kazni okrožno sodišče iz prejšnjega odstavka.". Četrti odstavek se črta. Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: "(5) Če je obsojencu izrečena kazen zapora do petih let, lahko sodišče glede na okoliščine primera odredi, da jo prestaja v odprtem oddelku. Če je obsojencu izrečena kazen zapora do osmih let, pa lahko sodišče glede na okoliščine primera odredi, da jo prestaja v polodprtem oddelku.".

Prvi odstavek 21. člena se črta. Dosedanji drugi odstavek postane prvi odstavek.

Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi: "(2) Stroške privedbe na prestajanje kazni plača obsojenec. Plačilni nalog o plačilu stroškov privedbe izda organ, ki je privedbo izvršil. Zoper plačilni nalog je dopustno na organ, ki je izdal plačilni nalog, v roku osmih dni od vročitve vložiti ugovor le iz razloga napačne odmere stroškov. O ugovoru odloči organ, ki je izdal plačilni nalog. Obseg sredstev, ki naj jih obsojenec povrne, se določi s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja kazenski postopek.". Tretji odstavek se črta.

V prvem odstavku 24. člena se v 1. točki za besedo "kazni" dodata vejica in besedilo "kar ugotavlja posebna zdravstvena komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za pravosodje.". 6. točka se spremeni tako, da se glasi: "6. če je odložitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine, o čemer da mnenje pristojni center, na območju katerega prebiva obsojenčeva družina;". Na koncu 8. točke se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 9. točka, ki se glasi: "9. če mu je potrebna odložitev, da dokonča program zdravljenja odvisnosti, v katerega je vključen in bi njegova prekinitev ogrozila uspešno dokončanje programa, če to predlaga pristojni center.". V drugem odstavku se za besedo "starosti" pika nadomesti z vejico in doda besedilo "v primerih iz 9. točke prejšnjega odstavka pa največ za dve leti.".

V tretjem odstavku 25. člena se besedilo "predsednik okrožnega sodišča ali sodnik, ki ga on pooblasti" nadomesti z besedilom "sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora".

V prvem odstavku 26. člena se besede "predsednika višjega sodišča" nadomestijo z besedama "višje sodišče.". V tretjem odstavku se besedilo "Predsednik višjega sodišča je dolžan" nadomesti z besedilom "Višje sodišče je dolžno". V četrtem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: "Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.".

Prvi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Ko obsojenec nastopi kazen, je treba ugotoviti njegovo istovetnost, ga fotografirati, mu vzeti prstne odtise, bris ustne sluznice in druge biometrične podatke, zapisati njegov osebni opis ter opraviti zdravniški pregled.". V tretjem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: "V sprejemnem obdobju se opravljajo vse aktivnosti in postopki, ki so potrebni za ustrezno vključitev obsojencev v življenje v zavodu in izdelavo osebnega načrta obsojenca, ki mora upoštevati tudi varnostne razloge.".

Prvi odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Za obsojenca se ob prihodu na prestajanje kazni lahko določi poseben režim, ki traja največ 30 dni. V sprejemnem obdobju se spoznava njegova osebnost, zdravstveno stanje, delovne in učne sposobnosti in druge okoliščine, pomembne za obravnavo obsojenca ter za njegovo pravilno razvrstitev. Ob zaključku sprejemnega obdobja se z obsojencem sklene pisni dogovor o osebnem načrtu. Če obsojenec odkloni podpis, ne more biti deležen ugodnosti, kar pa ne velja za pravice, ki so mu zagotovljene po zakonu.".

Za 30. členom se doda nov 30.a člen, ki se glasi:

(1)Zavod za prestajanje kazni oziroma prevzgojni dom prijavi obsojenca ali druge osebe, ki so nastopile kazen zapora ali so bile sprejete v zavod, skladno z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča.

(2)Obsojence ali druge posameznike, ki so nastopili kazen zapora ali bili v zavode sprejeti pred uveljavitvijo zakona iz prejšnjega odstavka, zavod prijavi v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.".

V 33. členu se za drugo alinejo dodajo nove tretja, četrta in peta alineja, ki se glasijo: "– osebno fotografijo, – prstne odtise, podatke o DNK profilu osebe in druge biometrične podatke, – osebni opis,". Dosedanje tretja, četrta, peta in šesta alineja postanejo šesta, sedma, osma in deveta alineja.

36. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca, obsegajo: – podatke o osebnosti in vedenju obsojenca, – podatke o ukrepih in sklenjenih dogovorih z obsojencem v osebnem načrtu in glede priprave na življenje po prestani kazni, – podatke o doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem kazni zapora, – podatke o ukrepih in dosežkih na področju priprave na odpust, – podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec, dalj časa trajajoča življenjska skupnost), – podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivalne in družinske razmere, – podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih, – podatke o dosedanjih zaposlitvah, – podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznostih preživljanja, – podatke o samomorilni ogroženosti, – fotografijo iz 29. člena tega zakona, – osebni opis, – podatke o kazenskih postopkih, ki tečejo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni zapora in po njem, – podatkih o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi glede kaznivega dejanja.".

V prvem odstavku 37. člena se besedilo "njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika" nadomesti z besedama "drugih oseb.". V drugem odstavku se za besedo "pravosodnih" doda besedilo "organih, policiji".

V drugem odstavku 40. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: "Upravi se, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in zakonom, ki ureja davčni postopek, za izvajanje njenih nalog in pooblastil iz prvega odstavka tega člena, omogoči neposreden elektronski dostop do evidenc prekrškov, kazenske evidence, pravdnega vpisnika, kazenskega vpisnika in vpisnika prekrškovnih zadev na sodiščih, do vpisnikov na državnih tožilstvih, do evidenc socialnih transferov, evidenc davčne uprave, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Centralnega registra prebivalstva in vseh drugih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki se vodijo v elektronski obliki.". Dodajo se novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: "(4) Skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, je upravljavcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodov, sodišču, državnemu tožilstvu ter policiji glede kazenskega postopka, ki teče zoper obsojeno osebo, za izvajanje njihovih nalog in pooblastil, povezanih s pregonom storilcev kaznivih dejanj ter z vodenjem kazenskega postopka, o osebah na prestajanju kazni zapora dopusten neposredni elektronski dostop do naslednjih podatkov iz centralne evidence: – ime in priimek, – EMŠO, – rojstni podatki, – stalno ali začasno prebivališče, – državljanstvo, – zavod, kraj prestajanja kazni, – izrek, nastop in iztek kazni oziroma predviden odpust.

(5)Dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten tudi osebi, na katero se podatki nanašajo.

(6)Uprava zagotavlja in je odgovorna za vzpostavitev, razvoj in delovanje elektronskega poslovanja v zavodih in v upravi v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni postopek.".

V 42. členu se v prvem odstavku za besedo "higienskim" doda beseda "zahtevam", besedi "tretmajskim zahtevam" pa se nadomestita z besedilom "omogočati realizacijo osebnega načrta". Prvi stavek drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi: "Obsojenca se razporedi v enoposteljno sobo skladno s prostorskimi možnostmi zavoda.".

V 49. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "(2) Odločitev o skrajšanju delovnega časa in priznanju drugih pravic iz študija se zapiše v obsojenčev osebni načrt.".

Prvi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Obsojenec dela v gospodarskih dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, ali v okviru delovne terapije.". V drugem odstavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo "če je to skladno z osebnim načrtom.". Tretji odstavek se črta.

V prvem odstavku 54. člena se besedilo "zaposlenih v državnih organih" nadomesti z besedilom "orientacijskega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja.".

Prvi odstavek 56. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Obsojenec, ki med prestajanjem kazni zapora dela, ima za vsak mesec dela s polnim delovnim časom pravico do dveh dni letnega dopusta. Po kriterijih, ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje, obsojenec lahko dobi do šest dni dodatnega letnega dopusta v enem letu, pri čemer se upošteva stalnost in prizadevnost obsojenca pri delu. Obsojenec, ki je kazen zapora nastopil iz pripora, lahko za čas, ko je v priporu delal, pridobi največ 30 dni letnega dopusta v letu, ko je nastopil kazen zapora.". Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: "(3) Dopust mora obsojenec izkoristiti najpozneje eno leto po pridobitvi pravice. Odločitev o odmeri in izrabi letnega dopusta se zapiše v obsojenčev osebni načrt.". V četrtem odstavku se na koncu drugega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo "skladno z možnostmi zavoda.". Peti odstavek se črta.

Drugi odstavek 57. člena se spremeni tako, da se glasi: "(2) Ko vsota prihranjenega denarja iz prejšnjega odstavka doseže vrednost treh zneskov mesečne denarne socialne pomoči, določene po predpisih o socialnem varstvu, lahko obsojenec s presežkom ravna kot s preostalim denarjem, ki ga dobi za nagrado.". Tretji in četrti odstavek se črtata.

Prvi odstavek 72. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Nadzor pisemskih pošiljk je dopusten le, kadar gre za sum vnašanja ali iznašanja predmetov, ki jih obsojenec ne sme posedovati. Pregled se opravi tako, da pravosodni policist odpre pisemsko pošiljko v navzočnosti obsojenca, pri čemer pravosodni policist ne sme brati vsebine pisma.". Na koncu drugega odstavka se pred piko doda besedilo "ali druga oseba, ki jo on pooblasti".

Na koncu prvega odstavka 73. člena se doda besedilo "Mladoletne osebe, ki niso ožji sorodniki, smejo biti na obisku samo v prisotnosti polnoletnega obiskovalca. Odločitev o obiskih drugih oseb se zapiše v osebni načrt obsojenca.". V drugem odstavku se za besedo "zadevah," doda besedilo "strokovni delavec pristojnega centra,".

Prvi in drugi odstavek 74. člena se spremenita tako, da se glasita: "(1) Obiski obsojenca se opravljajo v primerno opremljenih notranjih ali zunanjih prostorih in so nenadzorovani in nadzorovani, pri čemer se lahko nadzorovani obiski opravijo tudi za stekleno pregrado. O načinu obiska odloča direktor zavoda. Odločitev o obliki obiska se zapiše v osebni načrt obsojenca.

(2)Obisk se lahko prekine le, če se obsojenec ali njegov obiskovalec neprimerno vedeta, motita druge ali če je ogrožena varnost oseb ali zavoda.". Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: "(3) Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih lahko direktor zavoda začasno odredi, da se vsi obiski zavoda ali dela zavoda opravljajo za steklom ali da se začasno ne izvajajo.". V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda "prejšnjega" nadomesti z besedo "drugega".

Na koncu prvega odstavka 75. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo "predstavnikom pristojnega centra in predstavnikom zavoda za zaposlovanje.". Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: "(2) Obsojencu se lahko omogoči tudi telefonske pogovore z drugimi osebami. Odločitev o tem se zapiše v njegov osebni načrt.". V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se črta besedilo "za ohranitev reda in discipline v zavodu". Na koncu odstavka se doda besedilo "Odločitev o prepovedi telefonskih pogovorov obsojencu se zapiše v njegov osebni načrt.". Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. Dodajo se novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: "(5) Obsojenci lahko uporabljajo tudi druge elektronske komunikacije (elektronska pošta, svetovni splet, mobilna telefonija, faksimilna sporočila, glasovna pošta, storitev SMS) pod pogojem, da izvajanje teh komunikacij ne ogroža varnosti v zavodu in izven njega. Podrobnejše pogoje in tehnične možnosti za uporabo teh sredstev predpiše minister, pristojen za pravosodje.

(6)Direktor zavoda lahko v okviru izvajanja kazenskih sankcij ter vzdrževanja reda in discipline v zavodu odloči, da na podlagi potrebe po varnostnih ukrepih za zagotovitev varnosti zapornikov, zaporskega osebja in drugih oseb v zavodu ter varnosti premoženja in podatkov, uvede ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem telefonskih klicev in drugih elektronskih komunikacij. Pri uvedbi ukrepa varovanja ter snemanja in shranjevanja elektronskih komunikacij se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronske komunikacije, ki urejajo področje zaščite tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij ter hrambo podatkov o prometu elektronskih komunikacij.

(7)Ukrep iz prejšnjega odstavka se sme nanašati na zunanje telefonske in druge elektronske komunikacije. V primerih zunanjih elektronskih komunikacij mora biti oseba, ki hoče komunicirati z zavodom v primeru telefonskih klicev predhodno zvočno obveščena, da bo pogovor sneman, v primeru drugih komunikacij pa mora biti o tem predhodno obveščena na drug primeren način (objave na spletni strani uprave, opozorila v sistemu elektronske pošte in podobno).".

76. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Obsojenec v zaprtem režimu lahko štirikrat letno sprejme pošiljke s hrano, enkrat mesečno pošiljke s perilom in z osebnimi predmeti ter neomejeno pošiljke s časopisi, z revijami oziroma s knjigami.

(2)Obsojenci v polodprtem režimu lahko štirikrat letno sprejmejo pošiljke s hrano, enkrat tedensko pošiljke s perilom in z osebnimi predmeti ter neomejeno pošiljke s časopisi, z revijami oziroma s knjigami.

(3)Obsojenci v odprtem režimu lahko brez omejitev sprejemajo pošiljke s hrano, perilom, z osebnimi predmeti in s časopisi oziroma knjigami.

(4)Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih lahko direktor zavoda začasno, vendar ne za več kot 14 dni, omeji prejemanje pošiljk s hrano, perilom in z osebnimi predmeti in s časopisi oziroma knjigami.

(5)Obsojenec v zavodu praviloma ne sme imeti pri sebi denarja v gotovinski obliki. Podrobneje izvajanje tega odstavka predpiše minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom.

(6)Nadzor sprejetih pošiljk opravljajo pravosodni policisti.

(7)Zavod vodi evidenco paketov, ki jih prejme obsojenec.".

Pred 77. členom se doda nov naslov, ki se glasi: "Ugodnosti obsojencev".

77. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega reda lahko direktor zavoda obsojencu podeli naslednje ugodnosti: – podaljšan ali nenadzorovan obisk; – nenadzorovan obisk zunaj zavoda; – izhod iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe; – prost izhod iz zavoda, razen v okolje, kjer je storil kaznivo dejanje; – prost izhod iz zavoda; – delna ali popolna izraba letnega dopusta zunaj zavoda; – do sedem dni neplačanega letnega dopusta letno; – dodatne ugodnosti znotraj zavoda.

(2)Prost izhod iz zavoda se sme obsojencu dodeliti do petkrat mesečno in sme trajati do 53 ur. Med prostim izhodom obsojenec ne sme zapustiti ozemlja Republike Slovenije. Izjemoma, kadar to zahtevajo osebne okoliščine obsojenca, lahko odhod iz države dovoli minister, pristojen za pravosodje.

(3)Pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti je treba poleg kriterijev iz prvega odstavka tega člena upoštevati osebnost obsojenca, nevarnost pobega, vrsto in način storitve kaznivega dejanja, način nastopa kazni, mogoče odprte kazenske postopke, pa tudi druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe dodeljenih ugodnosti. Upoštevati je treba tudi odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev.

(4)Če je obsojenec od dodelitve ugodnosti do njihove izrabe storil disciplinski prekršek ali se ni držal sprejetih dogovorov iz osebnega načrta, se mu lahko ugodnost odvzame ali nadomesti z drugo vrsto ugodnosti.

(5)Stroške izhoda iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe plača obsojenec; če obsojenec brez svoje krivde nima sredstev, te stroške plača zavod.

(6)Ugodnosti iz tega člena podeljuje direktor zavoda po predhodnem mnenju strokovnih delavcev.

(7)Obsojencu, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, se zunajzavodske ugodnosti iz tega člena lahko na predlog direktorja zavoda dodelijo samo po predhodni odločitvi Mednarodnega kazenskega sodišča.".

Za 78. členom se doda nov 78.a člen, ki se glasi:

(1)Obsojenci imajo pravico do duhovne oskrbe v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo. Vsebina in obseg duhovne oskrbe se lahko omejita le zaradi varnosti in ohranitve reda v zavodu.

(2)Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše uresničevanje in izvajanje duhovne oskrbe obsojencev.".

V 79. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "(3) O premestitvi iz prejšnjih odstavkov za obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, se to nemudoma obvesti.".

V 80. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "(3) Premestitev v zavod ali oddelek s svobodnejšim režimom se za obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, izvede le po pridobitvi ustreznega mnenja Mednarodnega kazenskega sodišča.".

V 81. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: "(3) Odločitev o premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda na podlagi 80. člena tega zakona se zapiše v obsojenčev osebni načrt.

(4)Če to narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu, lahko o premestitvi odloči direktor zavoda, in sicer v soglasju z direktorjem zavoda, kamor se obsojenec premešča, o čemer obvesti generalnega direktorja. Če med direktorjema ni doseženo soglasje, o premestitvi odloči generalni direktor. V nujnih primerih mora biti odločitev sprejeta v 48 urah. Zoper odločitev direktorja zavoda je dopustna pritožba na generalnega direktorja, zoper odločitev generalnega direktorja pa na ministrstvo, pristojno za pravosodje, in sicer v treh dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve.". Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek. Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi: "(8) Ob odločanju o premestitvi obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, se zaprosilo za mnenje Mednarodnemu kazenskemu sodišču posreduje prek ministrstva, pristojnega za pravosodje.".

V prvem odstavku 82. člena se beseda "uprave" nadomesti z besedo "zavoda". V tretjem stavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo "kar ugotavlja posebna zdravstvena komisija iz 24. člena tega zakona." V drugem odstavku se beseda "uprave" nadomesti z besedo "zavoda". Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: "(3) Zoper odločbo iz tega člena je dovoljena pritožba. Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.". Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: "(5) Obsojencu, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, ni mogoče prekiniti prestajanja kazni, če ni tako odločilo Mednarodno kazensko sodišče.".

V drugem odstavku 87. člena se druga in tretja alineja spremenita tako, da se glasita: "– fizični napad na soobsojenca, delavca zavoda ali tretjo osebo; – izdelovanje ali vnašanje predmetov, primernih za napad, pobeg ali za storitev kaznivega dejanja in poskusa pobega;", šesta alineja se spremeni tako, da se glasi: "– posedovanje, vnašanje, skrivanje in razpečevanje alkoholnih pijač in narkotikov ter drugih nedovoljenih predmetov;", osma alineja se spremeni tako, da se glasi: "– povzročitev materialne škode, če je povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti;", v dvanajsti alineji pa se črta beseda "obsojenci".

V prvem odstavku 88. člena se doda nova 3. točka, ki se glasi: "3. omejitev sprejemanja pošiljk do šestih mesecev, če se v pošiljki najdejo alkoholne pijače, prepovedana droga ali predmeti, ki so primerni za pobeg ali napad, ali mobilni telefon;". Dosedanji 3. in 4. točka postaneta 4. in 5. točka.

Prvi odstavek 89. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Če stori obsojenec v zavodu dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, zavod pristojnemu državnemu tožilstvu poda kazensko ovadbo.". Prvi stavek drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi: "Če obstaja utemeljen sum, da je obsojenec med prestajanjem kazni zapora v zavodu storil kaznivo dejanje, lahko direktor zavoda odloči, da se tak obsojenec iz razlogov varnosti začasno, najdlje do vročitve sodne odločbe, loči od drugih obsojencev.".

Prvi in drugi odstavek 90. člena se spremenita tako, da se glasita: "(1) Disciplinske kazni izreka direktor zavoda ali oseba, ki jo za to pooblasti direktor zavoda, v dislociranih oddelkih pa vodja dislociranega oddelka ali oseba, ki jo za to pooblasti vodja dislociranega oddelka.

(2)Disciplinska kazen oziroma javni opomin se ne sme izreči, če je od storitve disciplinskega prestopka preteklo več kot šest mesecev, izvršiti pa ne, če je od izreka disciplinske kazni preteklo več kot šest mesecev.". V tretjem odstavku se v prvem in drugem stavku besedi "disciplinska komisija" nadomestita z besedilom "direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka". V petem odstavku se beseda "pripelje" nadomesti z besedo "privede".

Prvi odstavek 92. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Disciplinski postopek se začne na obrazložen predlog za uvedbo disciplinskega postopka, ki ga poda vodja tiste notranje organizacijske enote zavoda, v kateri je bil prestopek storjen. Prijava se poda vodji notranje organizacijske enote zavoda oziroma vodji dislociranega oddelka. Predlog mora biti podan najpozneje v petih delovnih dneh od storitve oziroma odkritja disciplinskega prestopka in mora biti vročen obsojencu. Preden se obsojencu izreče disciplinska kazen ali javni opomin, mu je treba omogočiti, da se izjasni o predlogu, ugotoviti je treba dejanski stan prestopka ter druge okoliščine glede prestopka in osebnosti obsojenca, ki so potrebne za pravilno izbiro oziroma odmero kazni.". Drugi in tretji odstavek se črtata. Dosedanji četrti odstavek postane drugi odstavek.

Naslov poglavja pred 99. členom se spremeni tako, da se glasi "Pomoč obsojencu za socialno vključevanje po odpustu".

99. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zavodi obsojencu med prestajanjem kazni nudijo pomoč, vodenje in urejanje pri načrtovanju socialnega vključevanja po odpustu.

(2)Načrtovanje in realizacija socialnega vključevanja po prestani kazni potekata po osebnem načrtu obsojenca prek vključevanja v individualne, skupinske in skupnostne programe in aktivnosti. Programi in aktivnosti za dvig kakovosti življenja, večjo socialno vključenost in povečanje zaposlitvene možnosti po odpustu se izvajajo v zavodu, zunaj zavoda in v njegovem življenjskem okolju.

(3)Obsojenec, ki se v skladu z osebnim načrtom šest mesecev pred odpustom vključi v programe aktivnega iskanja zaposlitve pri zavodu za zaposlovanje, lahko v skladu z zaposlitvenim načrtom sklene neposredno delovno razmerje z delodajalcem. Obsojenec je ob prejemu pogodbe o zaposlitvi dolžan zavodu predložiti kopijo sklenjene pogodbe.

(4)Delo obsojenca po prejšnjem odstavku in delo obsojenca po prvem odstavku 12. člena tega zakona se ne šteje za delo obsojenca zunaj zavoda po 53. členu tega zakona.

(5)Izvrševanje dela v splošno korist po 13. členu tega zakona s pravilnikom podrobneje uredi minister, pristojen za pravosodje.

(6)Načrtovanje socialnega vključevanja zaprtih oseb vodijo strokovni delavci zavoda, ki delujejo v strokovnem timu in so pri svojem delu dolžni uporabljati sodobne metode dela in spoznanja posameznih strok.".

Prvi odstavek 100. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti in programov socialnega vključevanja poleg obsojenca in delavcev zavoda sodelujejo pristojni centri, zavodi za zaposlovanje, organi in organizacije, ki zagotavljajo nastanitvene možnosti, ter javni zavodi s področja zdravstva in izobraževanja, razen če obsojenec to odkloni.". Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: "(3) Vsi udeleženci v procesu socialnega vključevanja obsojenca morajo delovati usklajeno.".

105. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1)O pogojnem odpustu obsojencev odloča komisija za pogojni odpust (v nadaljnjem besedilu: komisija).

(2)Pogojni odpust lahko komisija odredi brez nadzorstva ali z varstvenim nadzorstvom. Naloge varstvenega nadzorstva nad pogojno odpuščenim opravlja svetovalec iz 143. člena tega zakona.

(3)Predsednika, njegovega namestnika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed vrhovnih ali višjih sodnikov, vrhovnih ali višjih državnih tožilcev in delavcev ministrstva, pristojnega za pravosodje.

(4)Komisija odloča v sestavi treh članov.

(5)Komisijo skliče predsednik oziroma njegov namestnik, ki mora paziti, da so v komisiji zastopani predstavniki vseh organov iz tretjega odstavka tega člena.

(6)Strokovno delo za komisijo opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(7)Pogojni odpust obsojenca, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, je mogoč le na podlagi odločitve Mednarodnega kazenskega sodišča skladno s 110. členom statuta Mednarodnega kazenskega sodišča.".

Prvi odstavek 106. člena se spremeni, tako da se glasi: "(1) Komisija odloča o pogojnem odpustu na prošnjo obsojenca ali njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog direktorja zavoda. Zavod po uradni dolžnosti pri obsojencih, ki so prvič na prestajanju zaporne kazni in ki niso obsojeni na zaporno kazen, daljšo od petih let, prouči izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust ob polovici prestane kazni. Za preostale obsojence zavod prouči izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust po dveh tretjinah prestane kazni.". Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: "(2) Za potrebe odločanja o pogojnem odpustu lahko zavod brez soglasja obsojenca: – od sodišč pridobi podatek, ali zoper obsojenca teče drug kazenski postopek ali postopek o prekršku; – pridobi podatek iz tretjega odstavka 250.a člena tega zakona in podatke iz evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških.". Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se na koncu črta pika in doda besedilo "in skladno z načrtom varstvenega nadzorstva pristojnemu centru.". Dodata se nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita: "(6) Komisija za pogojni odpust lahko predlaga sodišču prve stopnje, ki je izreklo kazen zapora, da pogojno odpuščenemu obsojencu postavi svetovalca, ki opravlja varstveno nadzorstvo. Sodišče s sklepom določi svetovalca pred nastopom pogojnega odpusta. V sklepu lahko obsojencu določi naloge v skladu s Kazenskim zakonikom.

(7)Izvajanje pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom se izvaja v enaki obliki kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom.".

V prvem odstavku 108. člena se besedilo "tri četrtine kazni, vendar največ en mesec pred iztekom kazni" nadomesti z besedilom "dve tretjini kazni, vendar največ tri mesece pred iztekom kazni". Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: "(2) Predčasni odpust obsojenca, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, je mogoč le na podlagi odločitve Mednarodnega kazenskega sodišča skladno s 110. členom statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. Predlog za predčasni odpust poda Mednarodnemu kazenskemu sodišču direktor zavoda.". Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Prvi odstavek 124. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Kazen prepovedi vožnje motornega vozila se izvrši trideseti dan po pravnomočnosti sodbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je kazen izrečena, obsojencu.". V drugem odstavku se druga alineja spremeni tako, da se glasi: "– podatki o času trajanja izrečene kazni, računajoč od dneva vpisa v evidenco vozniških dovoljenj,". V tretjem odstavku se črta besedilo "(105. člen Kazenskega zakonika)". Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi: "(7) Do vzpostavitve ustreznih elektronskih povezav opravi vpis v evidenco iz drugega odstavka upravna enota v kraju sedeža sodišča, ki je izreklo kazen prepovedi vožnje motornega vozila. Sodišče mora overjen prepis sodbe s potrdilom o izvršljivosti poslati pristojni upravni enoti v osmih dneh po pravnomočnosti sodbe oziroma po njeni vročitvi obsojencu.".

V naslovu poglavja pred 128. členom se beseda "Kazni" nadomesti z besedo "Sankcije", naslov 1. oddelka pa se spremeni tako, da se glasi: "Uklonilni zapor".

128. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Določbe o izvrševanju kazni zapora se smiselno uporabljajo tudi za osebe, ki prestajajo uklonilni zapor, določen v postopku o prekršku (v nadaljnjem besedilu: oseba, ki prestaja uklonilni zapor), če ni z zakonom drugače določeno.

(2)Oseba, ki prestaja uklonilni zapor, lahko tudi še med njegovim prestajanjem sodišču predlaga nadomestitev plačila globe z opravo nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. O predlogu odloči sodišče v 48 urah po prejemu predloga.".

129. člen se črta.

130. člen se spremeni tako, da se glasi: Za izvršitev oprave določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, s katero se nadomesti plačilo globe, izrečene v postopku za prekršek, poskrbi pristojni center.".

V prvem odstavku 131. člena se besedilo "kaznovanih za prekršek, na prestajanju kazni zapora" nadomesti z besedilom "ki prestajajo uklonilni zapor". V drugem odstavku se v prvi alineji besedilo "osebe, kaznovane za prekršek" nadomesti z besedilom "osebe, ki prestaja uklonilni zapor", v tretji alineji pa se besedilo "osebi, kaznovani za prekršek, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora" nadomesti z besedilom "osebi, ki prestaja uklonilni zapor, ki se zbirajo med prestajanjem uklonilnega zapora".

132. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Prestajanje uklonilnega zapora, izrečenega v postopku o prekršku, se sme prekiniti samo zaradi zdravstvenih razlogov.

(2)Če je osebi, ki prestaja uklonilni zapor, prekinitev prestajanja uklonilnega zapora dovoljena zaradi zdravljenja, lahko prekinitev traja, dokler je potrebno zdravljenje zunaj zavoda.

(3)O prekinitvi prestajanja uklonilnega zapora odloči direktor zavoda s sklepom na podlagi mnenja zavodskega zdravnika. Zoper sklep je dovoljena pritožba.

(4)Čas prekinitve se ne všteje v prestajanje uklonilnega zapora.".

133. člen se črta.

V 134. členu se besedilo "Oseba, kaznovana za prekršek, sme med prestajanjem kazni" nadomesti z besedilom "Oseba, ki prestaja uklonilni zapor, sme".

135. člen se spremeni tako, da se glasi: Osebo, ki prestaja uklonilni zapor, se odpusti s prestajanja zapora v skladu z razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške.".

136. člen se črta.

Naslov oddelka pred 137. členom se spremeni tako, da se glasi: "Globa". V celotnem besedilu 137. člena se besedi "denarne kazni" nadomestita z besedo "globe".

139. člen se spremeni tako, da se glasi: Za izvršitev stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila se smiselno uporabljajo določbe 124. člena tega zakona.".

Prvi in drugi odstavek 144. člena se spremenita tako, da se glasita: "(1) Svetovalec z obsojencem izdela načrt varstvenega nadzorstva, ki mora vsebovati vsebinsko in časovno izpolnjevanje navodil, ki jih je odredilo sodišče. V načrtu se opredelijo vsebina, izvajalci in roki za realizacijo načrta.

(2)Med izvajanjem varstvenega nadzorstva in načrta iz prejšnjega odstavka morata svetovalec in obsojenec vzdrževati redne osebne stike.".

160. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za izvršitev varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe 124. člena tega zakona.

(2)Če tisti, ki mu je izrečen ta varnostni ukrep, nima vozniškega dovoljenja, se ta ukrep izvrši tako, da se v evidenco izdanih vozniških dovoljenj vpiše prepoved izdaje vozniškega dovoljenja za čas trajanja tega ukrepa.

(3)Za osebo iz prejšnjega odstavka se v evidenco vozniških dovoljenj poleg podatkov iz drugega odstavka 124. člena tega zakona vpiše ime in priimek osebe, EMŠO in kraj rojstva ter stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.".

V drugem odstavku 169. člena se črta besedilo "ali sodnik za prekrške, ki je izrekel vzgojni ukrep,".

V prvem odstavku 171. člena se črta besedilo "oziroma sodnika za prekrške", beseda "pripelje" pa se nadomesti z besedo "privede".

V četrtem odstavku 172. člena se črtajo besede "oziroma predsednika Republiškega senata za prekrške".

V 186. členu se črtata besedi "ter tretma".

Prvi stavek 192. člena se spremeni tako, da se glasi: "Disciplinske kazni izreka direktor prevzgojnega doma oziroma oseba, ki jo pooblasti.".

V drugem odstavku 201. člena se besedilo "kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku" nadomesti z besedilom "uklonilni zapor, določen v postopku o prekršku".

Prvi odstavek 207. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) V zavodih morajo biti med seboj ločeni moški od žensk in mladoletni od polnoletnih. Skladno s prostorskimi zmožnostmi zavoda je treba v čim večji meri zagotoviti tudi ločitev oseb v uklonilnem zaporu od obsojencev, nekadilcev od kadilcev, upoštevati pa je treba tudi zdravstveno stanje zaprtih oseb.". Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: "(6) Sodišče, ki je osebi v postopku o prekršku določilo uklonilni zapor, pošlje to osebo na izvrševanje uklonilnega zapora primarno v odprt ali polodprt oddelek zavoda, skladno s prostorskimi možnostmi zavodov. V primeru zlorabe odprtega oziroma polodprtega režima se osebo lahko premesti na zaprt oddelek zavoda.".

Drugi odstavek 214. člena se spremeni tako, da se glasi: "(2) Pooblaščene uradne osebe so delavci pravosodne varnostne policije (v nadaljnjem besedilu: pravosodni policisti), ki opravljajo naloge varovanja in nadzora, strokovni delavci, generalni direktor in njegov namestnik, delavci uprave, ki opravljajo nadzor, direktorji zavodov in njihovi namestniki, vodje oddelkov obsojencev, vodje dislociranih oddelkov zavodov in njihovi namestniki ter direktor prevzgojnega doma in njegov namestnik.".

223. člen se črta.

Naslov poglavja pred 231. členom se spremeni tako, da se glasi: "Pravosodna varnostna policija".

Prvi odstavek 231. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Delovno razmerje pravosodnega policista lahko sklene, kdor izpolnjuje poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje posebne pogoje: – da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, – da aktivno govori slovenski jezik, – da ima končan najmanj štiriletni program srednjega izobraževanja, – da ima ustrezne psihofizične sposobnosti za delo v zavodu in ne uživa prepovedanih drog, – da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, – da je bil varnostno preverjen in da zanj ne obstaja varnostni zadržek.". Dodajo se novi četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo: "(4) Uprava lahko zbere o osebi, s katero želi skleniti delovno razmerje za opravljanje nalog pravosodnega policista, z njeno pisno privolitvijo podatke, na podlagi katerih se ugotavlja varnostne zadržke za opravljanje nalog v upravi.

(5)Varnostno preverjanje iz prejšnjega odstavka obsega preveritev podatkov, določenih s predpisi, ki določajo pogoje za pridobitev orožne listine. Varnostno preverjanje na podlagi zahtevka uprave opravi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve.

(6)Uprava preveri tudi ostale podatke, ki jih kandidat za sklenitev delovnega razmerja posreduje v postopku sklenitve delovnega razmerja.

(7)Oseba, za katero se z varnostnim preverjanjem ugotovi obstoj varnostnega zadržka, ne more skleniti delovnega razmerja za opravljanje del pravosodnega policista. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev za opravljanje teh del.

(8)Če se varnostni zadržek ugotovi po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, se razveljavi pogodba o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev.".

Prvi in drugi odstavek 232. člena se spremenita tako, da se glasita: "(1) Pravosodni policist mora v osemnajstih mesecih po sprejemu v delovno razmerje uspešno opraviti predpisano usposabljanje in zahtevan strokovni izpit. Program usposabljanja in program strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za pravosodje.

(2)Če pravosodni policist ne opravi izpita iz prejšnjega odstavka, mu po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje.". Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: "(4) Pravosodni policist, ki je pridobil status pooblaščene uradne osebe v drugem državnem organu, mora opraviti usposabljanje samo iz vsebin, ki jih program za pooblaščene uradne osebe drugega državnega organa ne zajema. Zahtevane vsebine določi minister, pristojen za pravosodje.".

Prvi in drugi odstavek 233. člena se spremenita tako, da se glasita: "(1) Pravosodni policist mora vsakih pet let pred posebno komisijo opraviti preizkus poznavanja predpisov in strokovne usposobljenosti za delo.

(2)Pravosodni policist, ki preizkusa ne opravi, ima pravico do ponovitve preizkusa v času do treh mesecev. Če preizkusa ponovno ne opravi, se ga razporedi na drugo delovno mesto v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za razporeditev javnih uslužbencev.".

234. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pravosodni policisti so oboroženi in enotno uniformirani ter nosijo položajne oznake.

(2)Pravosodni policisti lahko opravljajo delo tudi v civilni obleki pod pogoji, ki se jih določi s pravilnikom.

(3)Vozila, ki se uporabljajo za opravljanje nalog varovanja in nadzora, so posebej označena in opremljena.

(4)Minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom predpiše nošenje, hrambo in vzdrževanje orožja, vrsto, videz in način nošenja uniforme, položajne oznake ter označitev vozil.".

Prvi odstavek 235. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Pravosodni policisti skrbijo za varnost, red in disciplino v varovanih objektih, spremljajo varovane osebe zunaj zavoda, nadzirajo in organizirajo delo v delavnicah, skrbijo za poklicno in delovno usposabljanje obsojencev ter sodelujejo v izvajanju programov obravnave in nadzirajo obsojence na zunanjih deloviščih.". Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita: "(3) Pravosodni policisti morajo zasledovati pobegle varovane osebe, dokler obstaja možnost prijetja. O pobegu obsojenca se takoj obvesti policija. Pravosodni policisti lahko brez odločbe sodišča vstopijo v tuje stanovanje in druge prostore, če zasledujejo pobeglo varovano osebo.

(4)Pravosodni policisti skrbijo tudi varovanje varovanih objektov in oseb.". Dodajo se novi peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo: "(5) Varovani objekti so: zavodi za prestajanje kazni zapora, zgradbe, kjer so sodišča, državna tožilstva, državna pravobranilstva in ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(6)Varovane osebe so zaprte osebe: obsojenci, priporniki, mladoletniki v prevzgojnem domu in osebe, zoper katere je odrejena izvršitev uklonilnega zapora.

(7)Pravosodni policisti, ki varujejo ali so v službi v varovanih objektih, lahko ugotavljajo identiteto oseb, ki prihajajo ali odhajajo iz varovanih objektov ali so na območju, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje.

(8)Pravosodni policisti zagotavljajo pomoč pravosodnim organom, če ti pri izvrševanju svojih nalog naletijo na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakujejo.".

236. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pravosodni policist sme obsojenca odstraniti iz skupnih bivalnih in drugih prostorov in ga odvesti v poseben prostor, če je podan sum: – da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali če resno grozi, da bo storil tako kaznivo dejanje, – da se pripravlja na beg ali upor, – da kakorkoli ogroža sebe ali druge, – da huje ovira druge pri delu, počitku ali razvedrilu.

(2)O odstranitvi je pravosodni policist, vodja izmene, dolžan takoj obvestiti direktorja zavoda oziroma vodjo oddelka zavoda. V posebnem prostoru sme ostati obsojenec do odločitve direktorja ali vodje oddelka zavoda, vendar največ 12 ur.

(3)Če se sumi, da obsojenec v telesu skriva ali prenaša prepovedane substance ali predmete, se ga namesti v samsko sobo s posebno opremo, kjer prebiva ločeno od drugih obsojencev.

(4)Namestitev iz prejšnjega odstavka odredi direktor zavoda in lahko traja najdlje 30 dni.

(5)Podrobnejšo ureditev pogojev za odreditev in izvajanje ukrepa iz tretjega odstavka tega člena določi z navodilom minister, pristojen za pravosodje.".

V 237. členu se za številko "235." beseda "in" nadomesti z vejico, za številko "236." se doda besedilo "in 239.", besedilo "in po drugih predpisih" pa se črta.

238. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za zagotovitev varnosti, reda in discipline smejo pravosodni policisti izdajati ukaze, opraviti osebni pregled obsojenca, pregled bivalnih prostorov, pregled osebne prtljage obsojencev in oseb, ki prihajajo v varovani objekt, identifikacijo in varnostni pregled oseb, ki prihajajo v varovani objekt ali se zadržujejo v varovanem območju varovanih objektov ali ovirajo delo pravosodnih policistov pri njihovem delu zunaj varovanih objektov. Pravosodni policisti lahko od obsojencev in drugih oseb zbirajo tudi operativne informacije, ki se nanašajo na obsojence.

(2)Pravosodni policisti smejo opraviti osebni pregled obiskovalca zaprte osebe, če sumijo, da ima obiskovalec pri sebi predmete ki niso dovoljeni.

(3)Pravosodni policisti imajo pravico preprečiti vstop in izstop vozilu ali osebi s prtljago, če oseba ne dovoli njihovega pregleda.

(4)Za varovanje območij zavodov za prestajanje kazni zapora ter preprečevanje pobegov obsojencev se lahko namestijo in uporabljajo videonadzorni sistemi.

(5)Obvestilo o izvajanju ukrepa uporabe videonadzornega sistema mora biti jasno in vidno objavljeno.

(6)Če želi posameznik pogledati posnetke, ki se nanašajo nanj, se njegov zahtevek rešuje na način, določen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(7)Način uporabe videonadzornega sistema, odrejanja snemanja, ravnanje s posnetki ter nadzor podrobneje predpiše minister, pristojen za pravosodje.".

V 239. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "(2) Pravosodni policisti imajo med opravljanjem svojega dela pravico uporabiti prisilna sredstva tudi zoper druge osebe, če te ovirajo njihovo delo, ogrožajo varnost varovanega objekta in oseb v njem ali varovane osebe zunaj varovanih objektov. Pravosodni policisti imajo med opravljanjem svojega dela pravico uporabiti prisilna sredstva zoper osebo, ki je zalotena pri kaznivem dejanju ali kršenju javnega reda in miru in jo zadržijo do prihoda policije.". Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se četrta alineja spremeni tako, da se glasi: "– palica;", šesta alineja pa se spremeni tako, da se glasi: "– strelno orožje z življenjsko manj nevarnim strelivom;". V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedo "lahko" doda besedilo "glede na varnostne okoliščine". Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

Prvi odstavek 241. člena se spremeni tako, da se glasi: "(1) Uprava zagotavlja pravno pomoč delavcu uprave, zoper katerega je uveden kazenski postopek ali odškodninski postopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki jih je po oceni uprave opravljal skladno s predpisi.". Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: "(4) Pravosodnemu policistu preneha delovno razmerje z dnem, ko uprava na podlagi pravnomočne sodbe izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja.".

243. člen se spremeni tako, da se glasi: Naloge vzgojne službe opravljajo strokovni delavci: vzgojitelji, psihologi, pedagogi, socialni delavci, učitelji, učitelji praktičnega pouka, delovni terapevti in zdravstveno osebje.".

244. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Strokovni delavci skrbijo za takšno organizacijo življenja in dela v zavodu, ki pospešuje ustrezno vključitev obsojenca v normalno življenje na prostosti po prestani kazni.

(2)Strokovni delavci pripravljajo osebni načrt obsojenca in vodijo njegovo realizacijo, organizirajo in vodijo skupinske in individualne programe za obsojence ter sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju vse ostalih ukrepov, s katerimi se poskuša doseči boljšo vključitev obsojencev v družbeno skupnost.

(3)Za strokovne delavce se organizira usposabljanje in izobraževanje za specifično področje in metode dela.".

245. člen se črta.

247. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Gospodarske dejavnosti uprave se organizirajo kot terapevtske in učne delavnice v tistih zavodih, kjer je to potrebno za izvajanje izobraževalnih in korektivnih dejavnosti obsojencev.

(2)Za delovanje terapevtskih in učnih delavnic se smiselno uporabljajo predpisi s področja izobraževanja.

(3)Obsojencem, ki so vključeni v delovno terapijo iz 15. člena tega zakona, pripada plačilo za delo pri delovni terapiji, in sicer po kriterijih in merilih, ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo.

(4)Obsojenci iz prejšnjega odstavka imajo tudi pravico do letnega dopusta v višini in pod pogoji, ki jih določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi o letnem dopustu obsojencev. Obsojencem je zagotovljena tudi pravica do 30-minutnega odmora med delovno terapijo, če traja poln delovni čas. Pravico do sorazmernega odmora med delovno terapijo imajo tudi obsojenci, če delovna terapija traja najmanj štiri ure dnevno.".

248. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Ustanovitelj posameznih pravno-organizacijskih oblik gospodarskih dejavnosti uprave je Vlada Republike Slovenije, ki v ustanovnem aktu uredi vprašanja, ki izhajajo iz namena ustanovitve posamezne organizacijske oblike, ter druga vprašanja skladno z določbami zakona, ki ureja gospodarske javne službe.

(2)Gospodarske dejavnosti uprave se organizirajo kot režijski obrati smiselno po predpisih, ki urejajo organizacijo režijskih obratov. Taka organizacijska oblika je smiselna, ko bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti podjetje po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali podeliti koncesijo. Režijski obrati se organizirajo kot notranje organizacijske enote zavodov.

(3)Gospodarske dejavnosti uprave se lahko organizirajo tudi v eni od pravno-organizacijskih oblik, ki jih določa zakon, ko se zaradi zagotavljanja večjih možnosti dela obsojencev ukvarjajo tudi s proizvodnjo izdelkov in storitev za potrebe uprave in potrebe drugih organov ali so ti izdelki lahko namenjeni trgu.".

249. člen se spremeni tako, da se glasi: Kadar obstajajo pogoji, da se gospodarske dejavnosti uprave v enaki kakovosti lahko učinkoviteje zagotavljajo na drug način, se te pravne osebe lahko preoblikujejo skladno z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo.".

250. člen se spremeni tako, da se glasi: V posameznem zavodu se lahko glede na velikost zavoda, posebne značilnosti zavodskih programov, velikost in posebnosti gospodarskih dejavnosti ter iz drugih razlogov organizirajo gospodarske dejavnosti v več organizacijskih oblikah.".

Za 250. členom se dodata naslov novega poglavja in nov 250.a člen, ki se glasita:

(1)Kazenska evidenca obsega: osebne podatke o storilcih kaznivih dejanj iz sodb ali drugih odločb sodišč, podatke o izrečenih kaznih, varnostnih ukrepih, pogojnih obsodbah, sodnih opominih in o obsodbah, s katerimi je bila storilcem kaznivih dejanj, o katerih se vodi kazenska evidenca, oproščena kazen, ter o njihovih pravnih posledicah; poznejše spremembe podatkov o obsodbah, ki so bile vpisane v kazensko evidenco, pa tudi podatke o izvršeni kazni in razveljavitvi vpisa neupravičene obsodbe.

(2)O vzgojnih ukrepih se vodi posebna evidenca, ki obsega osebne podatke o mladoletniku, podatke o izrečenih vzgojnih ukrepih in podatke o izvršenih vzgojnih ukrepih oziroma druge podatke, ki se nanašajo na izvrševanje vzgojnih ukrepov.

(3)Podatki iz kazenske evidence se dajejo le za neizbrisane obsodbe sodišču, državnemu tožilstvu, policiji za potrebe kazenskih postopkov, ki tečejo zoper prej obsojeno osebo, organom, pristojnim za izvrševanje kazenskih sankcij, in pristojnim organom, ki sodelujejo v postopku za podelitev amnestije, pomilostitve ali za izbris obsodbe. Navedenim organom se omogoči varen elektronski dostop do kazenske evidence tako, da lahko zahtevo posredujejo tudi v elektronski obliki, in v primeru, če oseba ni zabeležena v evidenci, takoj prejmejo sporočilo, da oseba ni vpisana v kazenski evidenci. Če je oseba zabeležena, ministrstvo, pristojno za pravosodje, organu posreduje v elektronski obliki podatek iz kazenske evidence o neizbrisani sodbi.

(4)Podatki iz kazenske evidence o neizbrisani obsodbi se posredujejo državnim organom, na obrazloženo zahtevo pa se smejo posredovati tudi pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, če še trajajo pravne posledice obsodbe ali varnostni ukrepi ali pa če imajo upravičen, na zakonu utemeljen interes. Državnim organom in izvajalcem javnih pooblastil se omogoči varen elektronski dostop do kazenske evidence tako, da lahko zahtevo posredujejo tudi v elektronski obliki, in v primeru, če oseba ni zabeležena v evidenci, takoj prejmejo sporočilo, da oseba ni vpisana v kazenski evidenci. Če je oseba zabeležena, ministrstvo, pristojno za pravosodje, organu posreduje v elektronski obliki podatek iz kazenske evidence o neizbrisani sodbi.

(5)Na upravičeno, z zakonom določeno zahtevo ustanov, društev ali skupin, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali v oskrbo, se dajo podatki iz kazenske evidence tudi za izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po 173. členu, po drugem odstavku 174. člena, po drugem odstavku 175. člena, storjenega proti mladoletni osebi, in po 176. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08 in 66/08 – popravek).

(6)Obsodbe za kazniva dejanja iz prejšnjega odstavka se vpišejo v posebno evidenco, s področnimi zakoni pa se predpišejo pogoji in omejitve za dajanje podatkov o takih obsodbah. V primerih, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, se obsodba kljub ohranitvi v posebni evidenci šteje za izbrisano.

(7)Posamezniku se sme na njegovo zahtevo dati podatke o tem, da je bil oziroma da ni bil obsojen, samo če jih potrebuje za uveljavitev svojih pravic.

(8)Določbe o zakonski rehabilitaciji in izbrisu sodbe in o sodni rehabilitaciji se smiselno uporabljajo tudi, kadar gre za sodbo, ki jo je slovenskemu državljanu izreklo tuje sodišče.

(9)Določbe tega člena se uporabljajo tudi za sodbe, ki so jih državljanom Republike Slovenije izrekla tuja sodišča, določbe o posredovanju podatkov pa se uporabljajo tudi za državne organe, pravne osebe in zasebne delodajalce držav, članic Evropske unije, če ni z zakonom določeno drugače.

(10)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za dajanje podatkov iz evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških ter skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu, iz evidence kazenskih točk in sklepov sodišč v postopkih za prekrške, če ni z zakonom določeno drugače.".

V prvem odstavku 251. člena se znesek "300.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1.400 eurov", znesek "5,000.000 tolarjev" pa z zneskom "21.000 eurov". V drugem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov", znesek "300.000 tolarjev" pa z zneskom "1.400 eurov".

V prvem odstavku 252. člena se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov", znesek "100.000 tolarjev" pa z zneskom "500 eurov". V drugem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov", znesek "100.000 tolarjev" pa z zneskom "500 eurov".

V 253. členu se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "250 eurov", znesek "150.000 tolarjev" pa z zneskom "700 eurov".

V 254. členu se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov".

V prvem odstavku 255. člena se znesek "100.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "500 eurov", znesek "1,000.000 tolarjev" pa z zneskom "4.500 eurov". V drugem odstavku se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov", znesek "100.000 tolarjev" pa z zneskom "500 eurov"."

Do vzpostavitve ustreznih varnih elektronskih povezav, najkasneje pa v petih letih od uveljavitve tega zakona, se podatki iz 26. člena tega zakona posredujejo pisno.

Varovanje varovanih objektov iz 85. člena tega zakona se začne izvajati postopoma po zagotovljenem dodatnem številu ustrezno usposobljenih pravosodnih policistov, najkasneje pa v petih letih od uveljavitve tega zakona.

Šteje se, da uradniki, ki imajo do dneva, ko se bo v celoti začel izvajati program usposabljanja, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, izpolnjujejo pogoj glede opravljenega strokovnega izpita po 232. členu zakona.

Podzakonski predpisi, določeni s tem zakonom, oziroma izdani na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo), morajo biti izdani oziroma usklajeni s tem zakonom najkasneje v 12 mesecih po njegovi uveljavitvi. Do izdaje oziroma uskladitve podzakonskih predpisov z določbami tega zakona se uporabljajo dosedanji podzakonski predpisi, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Uredba o nazivih, pogojih za pridobitev nazivov in posebnih označbah nazivov paznikov (Uradni list RS, št. 53/2000).

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati tretji odstavek 10. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 102/2000, 127/06 in 112/07).

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati sedmi odstavek 22. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08 in 21/08 – popravek).

Ta zakon začne veljati 1. novembra 2008. Št. 713-03/92-5/71 Ljubljana, dne 11. julija 2008 EPA 1931-IV Državni zbor Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r. Predsednik