Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami

V Uredbi o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (Uradni list RS, št. 22/02, 8/07 in 48/07) se za 3. členom doda novi 3.a člen, ki se glasi: Sodišče lahko odredi hrambo in upravljanje predmetov tudi pri gospodarski družbi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki je bil po pravilih iz III.a poglavja te uredbe izbran, da po dogovorjeni ceni izvaja hrambo predmetov (v nadaljnjem besedilu: zunanji izvajalec).«.

V prvem odstavku 4. člena se za besedo »hrambo« doda vejica in besedilo »če ta uredba ne določa drugače«.

V prvem odstavku 6. člena se besedilo »Sodišče oziroma pooblaščeni izvršitelj« nadomesti z besedilom »Sodišče, državni organ, pooblaščeni izvršitelj oziroma zunanji izvajalec«. V četrtem odstavku se besedi »pooblaščenemu izvršitelju« nadomestita z besedilom »državnemu organu, pooblaščenemu izvršitelju ali zunanjemu izvajalcu«.

V prvem odstavku 7. člena se besedilo »sodišče oziroma pooblaščeni izvršitelj« nadomesti z besedilom »sodišče, državni organ, pooblaščeni izvršitelj oziroma zunanji izvajalec«. V tretjem odstavku se besedi »razstrelilne snovi« nadomestita z besedama »eksplozivna sredstva«, za besedilom »pristojno za notranje zadeve,« pa doda besedilo »policija ali ministrstvo, pristojno za obrambo,«. Za četrtim odstavkom se dodata novi peti in šesti odstavek, ki se glasita: »Motorna in druga vozila, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic, lahko sodišče na predlog organa, ki je izvedel ali predlagal zaseg vozil, odredi v hrambo pri pristojnem državnem organu, ki je naveden v predlogu. Organ, ki je izvedel ali predlagal zaseg vozil, pred posredovanjem predloga sodišču pri pristojnem državnem organu preveri prostorske in kadrovske zmožnosti za izvajanje hrambe, lahko pa se o hrambi dogovori tudi za daljše časovno obdobje. Pristojni državni organi, ki izvajajo hrambo vozil po prejšnjem odstavku, so Carinska uprava Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, ministrstvo, pristojno za javno upravo, in ministrstvo, pristojno za obrambo.«. V petem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besedi »in četrtega« nadomestita z besedama »do šestega«.

V četrtem odstavku 9. člena se besedi »pooblaščenega izvršitelja« nadomestita z besedilom »državnega organa, pooblaščenega izvršitelja ali zunanjega izvajalca, ki izvršuje hrambo,«.

V petem odstavku 14. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »O tem se pisno obvesti sodišče oziroma organ, ki vodi postopek.«.

V prvem odstavku 15. člena se beseda »Stroške« nadomesti z besedilom »Če ta uredba ne določa drugače, stroške«. V drugem odstavku se za besedo »policiji« doda besedilo »oziroma ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve«, za besedilom »ki je podala ovadbo,« pa se doda besedilo »oziroma organu, ki je izvedel zaseg predmetov,«. Za drugim odstavkom se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: »Če zakon določa, da so stroški zasega, hrambe in uničenja predmetov stroški postopka, se izterjajo od tistih, ki so jih po zakonu dolžni poravnati.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

Za 15. členom se doda novi 15.a člen, ki se glasi: Za hrambo in upravljanje predmetov iz petega in šestega odstavka 7. člena te uredbe se državnemu organu stroškov ne plačuje vnaprej in bremenijo državni organ, ki predmete hrani. Če zakon določa, da so stroški zasega, hrambe in uničenja predmetov stroški postopka, se stroški izterjajo od tistih, ki so jih po zakonu dolžni poravnati. Državni organ, ki hrani predmete, mora sodišču predložiti obračun stroškov, da se vpišejo v seznam in seznam priloži spisu.«.

V prvem odstavku 22. člena se besedilo »izvrši pristojno sodišče« nadomesti z besedilom »pristojno sodišče naloži UJP, da izvrši plačilo«.

V drugem odstavku 25. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »V predlogu se kot predlagatelj navede predsednik okrožnega sodišča in kot njegov namestnik podpredsednik sodišča, njuna podpisa pa se deponirata pri ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.«.

26. člen se črta.

27. člen se spremeni tako, da se glasi: Predlagatelj iz 25. člena te uredbe najpozneje en delovni dan pred vračilom ministrstvu, pristojnemu za finance, predloži: 1. odredbo o vračilu sredstev, 2. kopijo odredbe, ki je bila podlaga za nakazilo sredstev na poseben namenski transakcijski račun Republike Slovenije za sodne depozite pri Banki Slovenije, katerega imetnik je ministrstvo, pristojno za finance, ter obvestilo o nakazilu iz 17. in 23. člena te uredbe, 3. plačilno navodilo, in sicer za negotovinsko nakazilo na račun upravičenca oziroma za gotovinski dvig pooblaščene osebe ali upravičenca na sedežu Banke Slovenije, pripravljeno v skladu s pravilnikom, ki ureja obrazce in način izvajanja tujih plačilnih navodil.«

Prvi odstavek 28. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vračilo deviznih sredstev izvede ministrstvo, pristojno za finance, najpozneje naslednji delovni dan, ko mu predlagatelj iz 25. člena te uredbe predloži predlog za vračilo deviznih sredstev. Vračilo deviznih sredstev se izvede tako, da ministrstvo, pristojno za finance, pošlje UJP plačilno navodilo iz 3. točke prejšnjega člena. UJP in Banka Slovenije se s tehničnim protokolom za izmenjavo podatkov dogovorita o podrobnejšem načinu in rokih vračila deviznih sredstev.«.

Za 28. členom se doda novo III.a poglavje z naslovom »III.a HRAMBA PREDMETOV PRI ZUNANJIH IZVAJALCIH« in 28.a do 28.f členi, ki se glasijo:

Sodišče odredi hrambo in upravljanje predmetov tistemu zunanjemu izvajalcu, ki je bil ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev iz te uredbe in na podlagi merila najnižje cene ponujenih storitev izbran po postopku, izvedenem po pravilih zakona, ki ureja postopek javnega naročanja. Cena ponujenih storitev ne sme presegati tarife iz drugega odstavka 4. člena te uredbe. Postopek iz prejšnjega odstavka kot naročnik izvede eno ali več okrožnih sodišč skupaj z državnim tožilstvom in policijo za območje v njihovi pristojnosti. Naročnik z izbranim zunanjim izvajalcem sklene pogodbo, v kateri so podrobneje urejene medsebojne pravice in obveznosti glede hrambe predmetov. Postopek iz prvega odstavka tega člena se lahko omeji na hrambo in upravljanje posameznih vrst ali naravo predmetov. V takem primeru sme naročnik določiti drugačne pogoje za udeležbo pri oddaji javnega naročila od tistih, ki so za prostor predpisani v peti in šesti alineji prvega odstavka 28.b člena ter za hrambo in varovanje v drugi alineji drugega odstavka 28.c člena te uredbe. Če vrsta ali narava predmetov zahteva poseben način ali tehnologijo hrambe, sme naročnik v postopku iz prvega odstavka tega člena določiti dodatne pogoje za udeležbo pri oddaji javnega naročila, potrebne za zagotovitev ustreznih prostorov za hrambo takšnih predmetov.

Zunanji izvajalec mora zagotoviti hrambo predmetov v prostoru, ki izpolnjuje naslednje minimalne tehnične in druge pogoje: - biti mora fizično ločen od drugih prostorov; - opremljen mora biti tako, da zagotavlja varno in smotrno hrambo predmetov; - nepoklicanim osebam mora biti vstop vanj onemogočen; - imeti mora vidno označbo, da je namenjen hrambi zaseženih predmetov; - njegova površina mora biti najmanj 100 m2; - biti mora primerno osvetljen in imeti možnost prezračevanja, ogrevanja ali hlajenja. Pravica uporabe in ustreznost prostora iz prejšnjega odstavka se v postopku izbire najugodnejše ponudbe dokazujeta z listinami o pravici do uporabe ter ustreznosti prostora in opreme (npr. izpisek iz zemljiške knjige oziroma vpogled naročnika v zemljiško knjigo, za vpis v zemljiško knjigo primerne prodajne, najemne oziroma zakupne pogodbe, fakture, listine proizvajalca oziroma dobavitelja o lastnostih opreme, uporabna in druga predpisana upravna dovoljenja).

Zunanji izvajalec mora izpolniti pogoje za hrambo in upravljanje zaseženih predmetov tako, da je ves čas hrambe mogoče opraviti vsa dejanja, določena z odredbo sodišča, v skladu s to uredbo in drugimi predpisi, ki urejajo zaseg predmetov. V ta namen mora zunanji izvajalec zagotoviti: - fizično in tehnično varovanje prostora, v katerem se hranijo zaseženi predmeti, v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje, vključno z videonadzorom in prenosom alarmnega signala; - sef, ki se zaklepa z dvobradnim ključem, kombinacijsko ključavnico ali elektronsko ključavnico in ki je lahko protivlomna varnostna prostostoječa ali vgradna, eno- ali dvovratna kovinska omara, izdelana iz najmanj 3 mm debele jeklene pločevine, z varnostnim previsom vrat na tečajni strani in trismernim zapahnim mehanizmom ali protivlomna blagajna varnostne stopnje I ali več v skladu s slovenskim standardom SIST EN 1143-1 oziroma bančni sef s prostornino najmanj 0,5 m3. Zunanji izvajalec mora izpolniti pogoje za hrambo in upravljanje zaseženih predmetov tako, da je zaradi opravljanja procesnega ali drugega uradnega dejanja pooblaščenim delavcem policije, državnega tožilstva, sodišča in pooblaščenemu izvršitelju omogočen 24-urni dostop do predmetov vse dni v letu. Pravica uporabe in ustreznost prostorov iz drugega odstavka tega člena se v postopku izbire najugodnejše ponudbe dokazujeta: - s predpogodbo oziroma pogodbo o zasebnem varovanju, sklenjeno s pooblaščenim subjektom; - z dokazilom o pravici do uporabe (najemna pogodba) oziroma lastništvu sefa in listino proizvajalca oziroma dobavitelja o lastnostih sefa.

Zunanji izvajalec mora imeti najmanj tri leta praktičnih izkušenj na področju dejavnosti hrambe ali skladiščenja predmetov. Zunanji izvajalec mora razpolagati z ustreznimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila, ki jih določi naročnik v pogojih za udeležbo pri oddaji javnega naročila. O izpolnjevanju pogojev iz prejšnjih odstavkov zunanji izvajalec v izbirnem postopku priloži izjavo o preteklih delovnih izkušnjah ali strokovna priporočila ter izjavo o številu sodelavcev in tehničnih sredstev, s katerimi bo izvedel javno naročilo.

Zunanji izvajalec mora imeti sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odgovornost za škodo, ki nastane s kršitvijo njegovih obveznosti po tej uredbi, za najnižjo zavarovalno vsoto 300.000 eurov za obdobje izvedbe javnega naročila. Sklenitev zavarovanja iz prejšnjega odstavka se dokazuje z zavarovalno polico, ki jo mora zunanji izvajalec predložiti naročniku pred sklenitvijo pogodbe o hrambi predmetov.

Zunanji izvajalec mora za posamezno sodišče, ki je izdalo odredbo in izročilo predmete v hrambo, voditi evidenco prevzemnih zapisnikov tako, da so iz nje razvidni podatki: - številka prevzemnega zapisnika, - opravilna številka in datum odredbe, - lastnik predmeta, - vrsta in opis predmeta, - čas hrambe in prodaje, višina prejete kupnine in podaritve v javno korist oziroma uničenja predmeta ter ocenjena vrednost predmeta v posamezni fazi, - kraj hrambe predmeta ali kupnine, pridobljene s prodajo, in - drugi potrebni podatki, ki jih določi sodišče v natečajni dokumentaciji. Zunanji izvajalec mora do 1. februarja za preteklo koledarsko leto ali ob zaključku izvedbe javnega naročila, če je to oddano za krajše obdobje, poročati naročniku o skupnem stanju zadev hrambe, in sicer o: - številu prejetih zadev po posameznem organu, ki je izdal odredbo, in ocenjeni vrednosti predmeta, - skupnem številu zadev in ocenjeni vrednosti, - številu zaključenih zadev hrambe, - številu zadev, pri katerih je bila opravljena prodaja, in skupnem znesku, pridobljenem s prodajo, - številu zadev, pri katerih je bilo opravljeno uničenje, - številu zadev, pri katerih je bila opravljena podaritev v javno korist, in ocenjeni vrednosti podarjenega, - številu zadev, pri katerih je bila opravljena vrnitev lastniku, in - drugih potrebnih podatkih, ki jih kot pogoj za oddajo javnega naročila določi in objavi sodišče.

Ob koncu izvedbe javnega naročila ali v drugih primerih, ko preneha pravna podlaga za izvajanje hrambe, mora zunanji izvajalec s smiselno uporabo določb 6. člena te uredbe brez odlašanja izročiti sodišču vse odrejene predmete v hrambo, pa tudi listine in sredstva, povezana z njimi.«.

Določbe petega in šestega odstavka 7. člena in 15.a člena uredbe se začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00730-48/2012 Ljubljana, dne 20. decembra 2012 EVA 2012-2030-0004 Janez Janša l.r. Predsednik