Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami

Ta uredba določa postopek upravljanja:

-       s predmeti, ki so bili zaseženi v kazenskem postopku ali v zvezi z njim in izročeni sodišču v hrambo ali je sodišče odredilo njihovo hrambo,

-       s predmeti ali premoženjem, ki služi za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi in

-       s predmeti ali premoženjem, ki so bili dani kot varščina. Predmeti in premoženje iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: predmeti) se pri sodišču vodijo v seznamu zaseženih predmetov (Szp) po določbah Sodnega reda.

Predmete hrani sodišče, če ta uredba za posamezne vrste predmetov ne določa drugače. Predmete, ki imajo status neskupnostnega blaga, sodišče oziroma drug pristojni državni organ takoj prijavi in predloži v hrambo najbližjemu carinskemu uradu. Stroške hrambe in upravljanja pri carinskem uradu plača organ, ki je blago predložil v hrambo.

Sodišče lahko odredi hrambo in upravljanje s predmeti pri izvršiteljih, ki so imenovani po zakonu o izvršbi in zavarovanju in so vpisani v register pooblaščenih izvršiteljev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvršitelji). O vpisu v register pooblaščenih izvršiteljev odloča minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister) po predhodnem mnenju Zbornice izvršiteljev in predsednika okrožnega sodišča, za območje katerega se podeli pooblastilo. Za območje vsakega okrožnega sodišča se določi najmanj eden, za območje Okrožnega sodišča v Ljubljani pa najmanj dva pooblaščena izvršitelja. Pooblaščeni izvršitelj lahko hrani in upravlja s predmeti po odredbi vseh sodišč v Republiki Sloveniji. Minister določi s pravilnikom pogoje, ki jih mora pooblaščeni izvršitelj izpolnjevati za zagotavljanje ustreznosti tehničnega in fizičnega varovanja predmetov (video nadzor, alarmni sistemi, posebna prevozna sredstva, zavarovanje odgovornosti, drugi ukrepi) ter druge pogoje za pridobitev pooblastila za hrambo in upravljanje s predmeti in postopek za vpis v register iz prvega odstavka tega člena.

Sodišče lahko odredi hrambo in upravljanje predmetov tudi pri gospodarski družbi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki je bil po pravilih iz III.a poglavja te uredbe izbran, da po dogovorjeni ceni izvaja hrambo predmetov (v nadaljnjem besedilu: zunanji izvajalec).

Stroški hrambe se izplačajo najprej iz sredstev sodišča, ki odredi hrambo, če ta uredba ne določa drugače. Tarifo za plačilo na podlagi te uredbe opravljenega dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja določi minister s pravilnikom iz petega odstavka 3. člena te uredbe.

Upravljanje, hrambo, prodajo in uničenje nadzorujejo komisije za zasežene predmete, imenovane po določbah te uredbe (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo za območje vsakega okrožnega sodišča imenuje minister. Predsednik komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov na predlog predsednika pristojnega okrožnega sodišča, en član in njegov namestnik iz vrst pooblaščenih delavcev ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve, en član in njegov namestnik pa iz vrst državnih tožilcev na predlog generalnega državnega tožilca Republike Slovenije. Upravljanje, hrambo, prodajo in uničenje predmetov iz tretjega in četrtega odstavka 7. člena te uredbe nadzoruje komisija, imenovana za območje Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Sodišče, državni organ, pooblaščeni izvršitelj oziroma zunanji izvajalec, ki prevzame predmete, jih brez odlašanja pregleda in o prevzemu sestavi zapisnik, v katerem potrdi prejem predmetov. Zapisnik vsebuje podatke predvsem o:

-       statusu blaga (če gre za predmete, ki imajo status neskupnostnega blaga);

-       organu, ki izroči predmete, kazenski zadevi in odredbi o hrambi;

-       vrsti in posebnih lastnostih ter označbi predmetov in količini;

-       natančen opis stanja predmetov;

-       načinu ugotovitve istovetnosti in stanja predmetov ob prevzemu (fotografija, posnetek, strokovni opis, cenitev);

-       druge podatke, pomembne za izvajanje hrambe, za upravljanje, vzdrževanje ali zavarovanje predmetov. Zapisnik se lahko izdela na vnaprej pripravljenem obrazcu. Sodišče lahko državnemu organu, pooblaščenemu izvršitelju ali zunanjemu izvajalcu ob prevzemu predmetov ali kadarkoli v času hrambe na njegov predlog ali po uradni dolžnosti odredi posamezna dejanja ali posreduje navodila za ravnanje s predmeti.

Predmete mora sodišče, državni organ, pooblaščeni izvršitelj oziroma zunanji izvajalec hraniti in varovati kot dober gospodar. Za ravnanje s premičninami se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, o skladiščni pogodbi. Orožje, strelivo in eksplozivna sredstva ter prepovedane droge hrani ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija ali ministrstvo, pristojno za obrambo, v primerno varovanih prostorih. Upravljanje, hramba, prodaja in uničenje prepovedanih drog se izvaja v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje, hrambo, prodajo in uničenje zaseženih in odvzetih prepovedanih drog. Do 5 kosov vojaškega orožja oziroma opreme ter do 1.000 kosov vojaškega streliva, ki je bilo zaseženo pri posameznem kaznivem dejanju, hrani ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v primerno varovanih prostorih. Večje količine vojaškega orožja, streliva in opreme oziroma večje kose vojaškega orožja in opreme hrani ministrstvo, pristojno za obrambo. Motorna in druga vozila, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic, lahko sodišče na predlog organa, ki je izvedel ali predlagal zaseg vozil, odredi v hrambo pri pristojnem državnem organu, ki je naveden v predlogu. Organ, ki je izvedel ali predlagal zaseg vozil, pred posredovanjem predloga sodišču pri pristojnem državnem organu preveri prostorske in kadrovske zmožnosti za izvajanje hrambe, lahko pa se o hrambi dogovori tudi za daljše časovno obdobje. Pristojni državni organi, ki izvajajo hrambo vozil po prejšnjem odstavku, so Carinska uprava Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, ministrstvo, pristojno za javno upravo, in ministrstvo, pristojno za obrambo. Pristojno sodišče lahko opravi nadzor hrambe iz tretjega do šestega odstavka tega člena.

Predmete, katerih tržna vrednost se s potekom časa zmanjšuje, ali je nadaljnja hramba povezana z nesorazmernimi stroški, je potrebno prodati takoj, ko se glede na predvideno trajanje postopka in pričakovano ceno pri prodaji ugotovi, da stroški glede na vrednost ne upravičujejo nadaljnje hrambe. Pri upravljanju z nepremičninami je potrebno zagotoviti varstvo pravic in izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo tretje osebe, redno vzdrževanje in zavarovanje njihove vrednosti. Pri upravljanju s terjatvami, vrednostnimi papirji, drugimi premoženjskimi oziroma materialnimi pravicami in poslovnimi deleži je potrebno zagotoviti varnost in donosnost, v skladu s tržnimi razmerami. Pri upravljanju z denarjem je potrebno zagotoviti obrestovanje in likvidnost po standardih skrbnega finančnega poslovanja.

Predmete je potrebno vrniti lastniku takoj, ko prenehajo razlogi za zaseg oziroma hrambo, določeni v zakonu. Če gre za neskupnostno blago, mora lastnik pred prevzemom blaga urediti njegov status in izkazati plačane uvozne dajatve. Če v primeru iz prejšnjega odstavka predmetov ni možno oziroma ni dopustno vrniti lastniku, sodišče oziroma pooblaščeni izvršitelj po predhodni odredbi sodišča predmete proda, prejeta kupnina pa se do končne odločitve sodišča hrani po določbah te uredbe o hrambi denarnih sredstev. Če prodaja ni možna ali če stroški prodaje presegajo vrednost predmetov oziroma višino pričakovanega izkupička od prodaje, sodišče odredi uničenje predmetov, lahko pa odredi, da se podarijo v javno korist po določbah te uredbe. Odredba o prodaji, uničenju ali podaritvi se izda na predlog državnega organa, pooblaščenega izvršitelja ali zunanjega izvajalca, ki izvršuje hrambo, ali po uradni dolžnosti. Pred izdajo odredbe iz prejšnjega odstavka pridobi sodišče mnenje lastnika predmetov.

Če se po odredbi sodišča predmeti vrnejo lastniku, se ob prevzemu sestavi zapisnik, v katerem se navedejo vrsta, količina in opis stanja predmetov, ki jih oseba prevzema. Če se predmeti v postopku odvzamejo ali hramba preneha iz kakšnega drugega razloga, se ravna po odredbi sodišča.

Prodaja predmetov se opravi po določbah predpisov, ki veljajo za sodni izvršilni postopek. Prodajo nadzoruje komisija. Pred prodajo neskupnostnega blaga je treba od carinskega urada iz drugega odstavka 2. člena te uredbe pridobiti obračun uvoznih dajatev. Orožje se proda po določbah zakona, ki ureja promet z orožjem. Prodajo nadzoruje komisija iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe.

Pristojna komisija pri prodaji:

-       preveri, če seznam predmetov za prodajo ustreza podatkom iz zapisnika iz 6. člena te uredbe in če je bila izdana odredba o prodaji pristojnega sodišča;

-       potrdi oceno vrednosti predmetov, ki je podlaga za določitev prodajne cene;

-       preveri, ali je bil urejen status neskupnostnega blaga tako, da so bile uvozne dajatve obračunane;

-       potrdi pogoje za prodajo in način prodaje;

-       pregleda in potrdi zapisnik o prodaji.

Predmete, ki po posebnih predpisih niso v prostem prometu, ali se ne morejo prodati, ali bi bila prodaja povezana z nesorazmernimi stroški, lahko pristojna komisija, v skladu s predpisi o javnih financah podari državnim organom in organizacijam, zavodom, ustanovam ali človekoljubnim organizacijam, če ti izkažejo, da predmete potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti. Predmete zgodovinske, arheološke, etnografske, kulturne, umetniške ali znanstvene vrednosti lahko pristojna komisija podari po določbah prejšnjega odstavka, le po poprejšnjem mnenju ministrstva, pristojnega za finance in ministrstva, pristojnega za kulturo.

Uničenje predmetov opravi sodišče ali pooblaščeni izvršitelj pod nadzorom komisije. Uničenje predmetov iz tretjega in četrtega odstavka 7. člena te uredbe opravijo pooblaščeni delavci ministrstva, pristojnega za hrambo, pod nadzorom komisije iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe. Uničenje predmetov iz prejšnjega odstavka se opravi na način, ki ga določi komisija iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe na predlog strokovnjakov ministrstva, pristojnega za hrambo, glede na posebnosti predmetov uničenja. O uničenju se sestavi zapisnik, ki ga potrdi pristojna komisija. Zaradi varnosti oseb in premoženja se lahko najdena ali zasežena eksplozivna sredstva in naprave uničijo takoj. O tem se pisno obvesti sodišče oziroma organ, ki vodi postopek.

Če ta uredba ne določa drugače, stroške upravljanja in hrambe predmetov za čas do izročitve pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču plača ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, stroške upravljanja in hrambe za čas po izročitvi predmetov in stroške uničenja izročenih predmetov pa pristojno državno tožilstvo oziroma sodišče, ki so mu predmeti bili izročeni, iz proračunskih sredstev. Glede plačila stroškov iz prejšnjega odstavka se šteje, da so predmeti izročeni pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču tudi, če so ob predložitvi kazenske ovadbe ostali v hrambi in upravljanju pri policiji oziroma ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. V takih primerih mora državno tožilstvo oziroma sodišče pisno sporočiti policijski enoti, ki je podala ovadbo, oziroma organu, ki je izvedel zaseg predmetov, vsako spremembo v postopku, ki vpliva na obračun stroškov. Če zakon določa, da so stroški zasega, hrambe in uničenja predmetov stroški postopka, se izterjajo od tistih, ki so jih po zakonu dolžni poravnati. Predmeti se državnemu tožilstvu oziroma sodišču izročijo s smiselno uporabo določb 6. člena te uredbe. Zapisnik o prevzemu lahko nadomesti pisno potrdilo o izročitvi predmetov, v katerem se navedejo bistveni podatki iz drugega odstavka 6. člena te uredbe in ga podpišeta pooblaščeni osebi organov, med katerima se opravi izročitev.

Za hrambo in upravljanje predmetov iz petega in šestega odstavka 7. člena te uredbe se državnemu organu stroškov ne plačuje vnaprej in bremenijo državni organ, ki predmete hrani. Če zakon določa, da so stroški zasega, hrambe in uničenja predmetov stroški postopka, se stroški izterjajo od tistih, ki so jih po zakonu dolžni poravnati. Državni organ, ki hrani predmete, mora sodišču predložiti obračun stroškov, da se vpišejo v seznam in seznam priloži spisu.

Določbe uredbe o upravljanju z gotovinskimi in negotovinskimi sredstvi se ne uporabljajo za euro in devizna sredstva, ki so zasežena ali odvzeta kot individualno določen predmet (species).

V odredbi o začasnem zasegu ali odvzemu gotovinskih denarnih sredstev v domači valuti ali v tujih valutah ameriški dolar, švicarski frank oziroma angleški funt, odredi sodnik, da se zasežena ali odvzeta denarna sredstva nakažejo na podračun Republike Slovenije za sodne depozite pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP), katerega imetnik je sodišče, ki je odredbo izdalo. Številke posameznih podračunov Republike Slovenije za sodne depozite pri UJP so vključene v seznam iz 17.a člena te uredbe. V odredbi o začasnem zasegu ali odvzemu gotovinskih denarnih sredstev v tujih konvertibilnih valutah, razen v tujih valutah iz prejšnjega odstavka, odredi sodnik, da se zasežena ali odvzeta denarna sredstva nakažejo na posebni namenski transakcijski račun Republike Slovenije za sodne depozite pri Banki Slovenije, katerega imetnik je ministrstvo, pristojno za finance. Številka posebnega namenskega transakcijskega računa Republike Slovenije za sodne depozite je vključena v seznam iz 17.a člena te uredbe. Če se začasno zasežena ali odvzeta denarna sredstva v domači ali tuji konvertibilni valuti nahajajo na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, sodišče hkrati z odredbo o začasnem zasegu ali odvzemu denarnih sredstev naloži izvajalcu plačilnega prometa, da zasežena ali odvzeta denarna sredstva nakaže na ustrezen podračun ali račun Republike Slovenije za sodne depozite v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena in da o izvršenem prenosu nemudoma obvesti pristojno sodišče, v primeru prenosa denarnih sredstev v tujih valutah, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, pa tudi ministrstvo, pristojno za finance. Odredbo iz drugega odstavka tega člena ter odredbo iz prejšnjega odstavka, če se nanaša na začasno zasežena ali odvzeta denarna sredstva v tuji konvertibilni valuti, razen v valutah iz prvega odstavka tega člena, sodišče takoj pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance. Ministrstvo, pristojno za finance, o izvršitvi nakazila v dobro posebnega namenskega transakcijskega računa Republike Slovenije za sodne depozite v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena obvesti sodišče, ki je izdalo odredbo o začasnem zasegu ali odvzemu.

UJP v okviru Registra neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov vzpostavi poseben seznam podračunov oziroma računov Republike Slovenije za sodne depozite in njihovih imetnikov, ki ga objavi na svoji spletni strani. Seznam iz prejšnjega odstavka UJP tekoče vzdržuje in vsako spremembo objavi tudi na svoji spletni strani.

Sredstva, ki se ne vračajo, postanejo na podlagi pravnomočne odločbe sodišča last Republike Slovenije. O tem sodišče obvesti ministrstvo, pristojno za finance.

Obvestila iz tega poglavja, ki se pošiljajo ministrstvu, pristojnemu za finance, se pošiljajo Zakladnici enotnega zakladniškega računa države. Obvestila iz tega poglavja se pošiljajo pisno in po faksu oziroma z uporabo informacijske tehnologije.

S sredstvi na podračunih Republike Slovenije za sodne depozite pri UJP upravlja ministrstvo, pristojno za finance, v skladu s predpisi, ki določajo upravljanje likvidnosti sistema enotnega zakladniškega računa. Sredstva se obrestujejo. Sredstva iz naslova obresti so last Republike Slovenije.

Vračilo sredstev na podlagi odredbe o vrnitvi sredstev, ki so bila po odredbi o začasnem zasegu ali odvzemu denarnih sredstev nakazana na ustrezni podračun Republike Slovenije za sodne depozite pri UJP, pristojno sodišče naloži UJP, da izvrši plačilo v nominalnem znesku s podračuna, na katerega so bila nakazana v skladu s prvim oziroma tretjim odstavkom 17. člena te uredbe. Morebitni stroški plačilnega prometa, ki nastanejo pri vračilu sredstev, se izvršijo v breme Republike Slovenije.

O prejemu deviznih sredstev, ki so bila nakazana na posebni namenski transakcijski račun Republike Slovenije za sodne depozite pri Banki Slovenije na način iz drugega odstavka 17. člena te uredbe, ministrstvo, pristojno za finance, obvesti sodišče, ki je odredbo izdalo. Nakazana sredstva preidejo z dnem prejema v upravljanje Republike Slovenije – ministrstvo, pristojno za finance, in se vodijo na posebnem namenskem transakcijskem računu Republike Slovenije za sodne depozite.

Upravljanje s sredstvi iz prejšnjega člena te uredbe pomeni, da država s temi sredstvi upravlja kot s sredstvi proračuna Republike Slovenije. Sredstva se obrestujejo, sredstva iz naslova obresti pa so last Republike Slovenije.

Na predlog predsednikov okrožnih sodišč sestavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, seznam predlagateljev, ki v skladu s to uredbo predlagajo ministrstvu, pristojnemu za finance, vračilo sredstev. V predlogu se kot predlagatelj navede predsednik okrožnega sodišča in kot njegov namestnik podpredsednik sodišča, njuna podpisa pa se deponirata pri ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. O spremembi predlagatelja oziroma njegovega namestnika predsednik sodišča nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za pravosodje. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, seznam predlagateljev v obliki list deponiranih podpisov iz prejšnjega odstavka ter spremembe teh list.

Predlagatelj iz 25. člena te uredbe najpozneje en delovni dan pred vračilom ministrstvu, pristojnemu za finance, predloži:

1.odredbo o vračilu sredstev,

2.kopijo odredbe, ki je bila podlaga za nakazilo sredstev na poseben namenski transakcijski račun Republike Slovenije za sodne depozite pri Banki Slovenije, katerega imetnik je ministrstvo, pristojno za finance, ter obvestilo o nakazilu iz 17. in 23. člena te uredbe,

3.plačilno navodilo, in sicer za negotovinsko nakazilo na račun upravičenca oziroma za gotovinski dvig pooblaščene osebe ali upravičenca na sedežu Banke Slovenije, pripravljeno v skladu s pravilnikom, ki ureja obrazce in način izvajanja tujih plačilnih navodil.

Vračilo deviznih sredstev izvede ministrstvo, pristojno za finance, najpozneje naslednji delovni dan, ko mu predlagatelj iz 25. člena te uredbe predloži predlog za vračilo deviznih sredstev. Vračilo deviznih sredstev se izvede tako, da ministrstvo, pristojno za finance, pošlje UJP plačilno navodilo iz 3. točke prejšnjega člena. UJP in Banka Slovenije se s tehničnim protokolom za izmenjavo podatkov dogovorita o podrobnejšem načinu in rokih vračila deviznih sredstev. Vračilo se opravi v nominalnem znesku. Morebitni stroški plačilnega prometa, ki nastanejo pri vračilu sredstev, se izvršijo v breme Republike Slovenije. Ministrstvo, pristojno za finance, o izvršitvi vračila sredstev iz prvega odstavka tega člena obvesti sodišče, ki je izdalo odredbo o vrnitvi sredstev.

Sodišče odredi hrambo in upravljanje predmetov tistemu zunanjemu izvajalcu, ki je bil ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev iz te uredbe in na podlagi merila najnižje cene ponujenih storitev izbran po postopku, izvedenem po pravilih zakona, ki ureja postopek javnega naročanja. Cena ponujenih storitev ne sme presegati tarife iz drugega odstavka 4. člena te uredbe. Postopek iz prejšnjega odstavka kot naročnik izvede eno ali več okrožnih sodišč skupaj z državnim tožilstvom in policijo za območje v njihovi pristojnosti. Naročnik z izbranim zunanjim izvajalcem sklene pogodbo, v kateri so podrobneje urejene medsebojne pravice in obveznosti glede hrambe predmetov. Postopek iz prvega odstavka tega člena se lahko omeji na hrambo in upravljanje posameznih vrst ali naravo predmetov. V takem primeru sme naročnik določiti drugačne pogoje za udeležbo pri oddaji javnega naročila od tistih, ki so za prostor predpisani v peti in šesti alineji prvega odstavka 28.b člena ter za hrambo in varovanje v drugi alineji drugega odstavka 28.c člena te uredbe. Če vrsta ali narava predmetov zahteva poseben način ali tehnologijo hrambe, sme naročnik v postopku iz prvega odstavka tega člena določiti dodatne pogoje za udeležbo pri oddaji javnega naročila, potrebne za zagotovitev ustreznih prostorov za hrambo takšnih predmetov.

Zunanji izvajalec mora zagotoviti hrambo predmetov v prostoru, ki izpolnjuje naslednje minimalne tehnične in druge pogoje:

-       biti mora fizično ločen od drugih prostorov;

-       opremljen mora biti tako, da zagotavlja varno in smotrno hrambo predmetov;

-       nepoklicanim osebam mora biti vstop vanj onemogočen;

-       imeti mora vidno označbo, da je namenjen hrambi zaseženih predmetov;

-       njegova površina mora biti najmanj 100 m 2;

-       biti mora primerno osvetljen in imeti možnost prezračevanja, ogrevanja ali hlajenja. Pravica uporabe in ustreznost prostora iz prejšnjega odstavka se v postopku izbire najugodnejše ponudbe dokazujeta z listinami o pravici do uporabe ter ustreznosti prostora in opreme (npr. izpisek iz zemljiške knjige oziroma vpogled naročnika v zemljiško knjigo, za vpis v zemljiško knjigo primerne prodajne, najemne oziroma zakupne pogodbe, fakture, listine proizvajalca oziroma dobavitelja o lastnostih opreme, uporabna in druga predpisana upravna dovoljenja).

Zunanji izvajalec mora izpolniti pogoje za hrambo in upravljanje zaseženih predmetov tako, da je ves čas hrambe mogoče opraviti vsa dejanja, določena z odredbo sodišča, v skladu s to uredbo in drugimi predpisi, ki urejajo zaseg predmetov. V ta namen mora zunanji izvajalec zagotoviti:

-       fizično in tehnično varovanje prostora, v katerem se hranijo zaseženi predmeti, v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje, vključno z videonadzorom in prenosom alarmnega signala;

-       sef, ki se zaklepa z dvobradnim ključem, kombinacijsko ključavnico ali elektronsko ključavnico in ki je lahko protivlomna varnostna prostostoječa ali vgradna, eno- ali dvovratna kovinska omara, izdelana iz najmanj 3 mm debele jeklene pločevine, z varnostnim previsom vrat na tečajni strani in trismernim zapahnim mehanizmom ali protivlomna blagajna varnostne stopnje I ali več v skladu s slovenskim standardom SIST EN 1143-1 oziroma bančni sef s prostornino najmanj 0,5 m 3. Zunanji izvajalec mora izpolniti pogoje za hrambo in upravljanje zaseženih predmetov tako, da je zaradi opravljanja procesnega ali drugega uradnega dejanja pooblaščenim delavcem policije, državnega tožilstva, sodišča in pooblaščenemu izvršitelju omogočen 24-urni dostop do predmetov vse dni v letu. Pravica uporabe in ustreznost prostorov iz drugega odstavka tega člena se v postopku izbire najugodnejše ponudbe dokazujeta:

-       s predpogodbo oziroma pogodbo o zasebnem varovanju, sklenjeno s pooblaščenim subjektom;

-       z dokazilom o pravici do uporabe (najemna pogodba) oziroma lastništvu sefa in listino proizvajalca oziroma dobavitelja o lastnostih sefa.

Zunanji izvajalec mora imeti najmanj tri leta praktičnih izkušenj na področju dejavnosti hrambe ali skladiščenja predmetov. Zunanji izvajalec mora razpolagati z ustreznimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila, ki jih določi naročnik v pogojih za udeležbo pri oddaji javnega naročila. O izpolnjevanju pogojev iz prejšnjih odstavkov zunanji izvajalec v izbirnem postopku priloži izjavo o preteklih delovnih izkušnjah ali strokovna priporočila ter izjavo o številu sodelavcev in tehničnih sredstev, s katerimi bo izvedel javno naročilo.

Zunanji izvajalec mora imeti sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odgovornost za škodo, ki nastane s kršitvijo njegovih obveznosti po tej uredbi, za najnižjo zavarovalno vsoto 300.000 eurov za obdobje izvedbe javnega naročila. Sklenitev zavarovanja iz prejšnjega odstavka se dokazuje z zavarovalno polico, ki jo mora zunanji izvajalec predložiti naročniku pred sklenitvijo pogodbe o hrambi predmetov.

Zunanji izvajalec mora za posamezno sodišče, ki je izdalo odredbo in izročilo predmete v hrambo, voditi evidenco prevzemnih zapisnikov tako, da so iz nje razvidni podatki:

-       številka prevzemnega zapisnika,

-       opravilna številka in datum odredbe,

-       lastnik predmeta,

-       vrsta in opis predmeta,

-       čas hrambe in prodaje, višina prejete kupnine in podaritve v javno korist oziroma uničenja predmeta ter ocenjena vrednost predmeta v posamezni fazi,

-       kraj hrambe predmeta ali kupnine, pridobljene s prodajo, in

-       drugi potrebni podatki, ki jih določi sodišče v natečajni dokumentaciji. Zunanji izvajalec mora do 1. februarja za preteklo koledarsko leto ali ob zaključku izvedbe javnega naročila, če je to oddano za krajše obdobje, poročati naročniku o skupnem stanju zadev hrambe, in sicer o:

-       številu prejetih zadev po posameznem organu, ki je izdal odredbo, in ocenjeni vrednosti predmeta,

-       skupnem številu zadev in ocenjeni vrednosti,

-       številu zaključenih zadev hrambe,

-       številu zadev, pri katerih je bila opravljena prodaja, in skupnem znesku, pridobljenem s prodajo,

-       številu zadev, pri katerih je bilo opravljeno uničenje,

-       številu zadev, pri katerih je bila opravljena podaritev v javno korist, in ocenjeni vrednosti podarjenega,

-       številu zadev, pri katerih je bila opravljena vrnitev lastniku, in

-       drugih potrebnih podatkih, ki jih kot pogoj za oddajo javnega naročila določi in objavi sodišče.

Ob koncu izvedbe javnega naročila ali v drugih primerih, ko preneha pravna podlaga za izvajanje hrambe, mora zunanji izvajalec s smiselno uporabo določb 6. člena te uredbe brez odlašanja izročiti sodišču vse odrejene predmete v hrambo, pa tudi listine in sredstva, povezana z njimi. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (Uradni list RS, št. 22/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Z dnem, ko se začne uporabljati ta uredba, se glede seznama zaseženih predmetov in finančnega poslovanja prenehajo uporabljati določila sodnega reda za tista vprašanja, ki so s to uredbo drugače urejena.

Minister izda pravilnik iz petega odstavka 3. člena te uredbe v treh mesecih od njene uveljavitve. Minister imenuje komisije iz 5. člena te uredbe v treh mesecih od njene uveljavitve.

Določila te uredbe se smiselno uporabljajo tudi za hrambo in upravljanje predmetov pri policiji pred začetkom kazenskega postopka do izročitve pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču in za hrambo in upravljanje predmetov pri pristojnem državnem tožilstvu do izročitve sodišču, ne glede na to, ali se hranijo pri policiji, državnem tožilstvu ali pri drugem organu oziroma pri pooblaščenem izvršitelju. Vodenje seznama zaseženih predmetov in premoženja iz prejšnjega odstavka natančneje določa podzakonski akt, ki ureja poslovanje policije oziroma državnih tožilstev.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem izdaje podzakonskega akta in imenovanjem komisij iz 30. člena te uredbe.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu – ZDT-B (Uradni list RS, št. 110/02) določa: »46. člen Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraze “Državno tožilstvo Republike Slovenije” oziroma “državno tožilstvo”, če se nanašata na Državno tožilstvo Republike Slovenije, pomenita Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »48. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (Uradni list RS, št. 8/07) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: »PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 25. člen Do uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 7. člena uredbe se za upravljanje, hrambo, prodajo in uničenje prepovedanih drog smiselno uporabljajo določbe te uredbe. 26. člen Po uveljavitvi te uredbe Banka Slovenije na podlagi pisnega navodila ministrstva, pristojnega za finance, izvrši prenos sredstev v valutah euro, ameriški dolar, švicarski frank in angleški funt s posebnega namenskega transakcijskega računa Republike Slovenije na ustrezne podračune Republike Slovenije za sodne depozite pri UJP. Po izvršitvi prenosa iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije na posebnem namenskem transakcijskem računu Republike Slovenije za sodne depozite zapre valute euro, ameriški dolar, švicarski frank in angleški funt, če je stanje sredstev enako nič. Morebitne prilive v dobro posebnega transakcijskega računa Republike Slovenije za sodne depozite v valutah iz prejšnjih odstavkov, izvršene na dan prenosa sredstev iz prvega odstavka tega člena, Banka Slovenije prenese na ustrezne podračune Republike Slovenije za sodne depozite pri UJP v skladu z dodatnim pisnim navodilom ministrstva, pristojnega za finance. 27. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o načinu ravnanja z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 48/07) v zvezi z delnim prenehanjem uporabe te uredbe določa: »23. člen Z dnem uveljavitve te uredbe se za ravnanje z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami prenehajo uporabljati določbe Uredbe o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (Uradni list RS, št. 22/02 in 8/07).«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »24. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (Uradni list RS, št. 102/12) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 15. člen Določbe petega in šestega odstavka 7. člena in 15.a člena uredbe se začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi te uredbe. 16. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.