186. člen ZPIZ-2
(svet zavoda)
(1)Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavlja 27 članov, od tega:
- 7 članov imenujejo sindikalne zveze oziroma konfederacije, reprezentativne za območje države;
- 1 člana imenuje reprezentativna invalidska organizacija za delovne invalide;
- 7 članov imenujejo delodajalska združenja na ravni države;
- 7 članov imenuje Vlada Republike Slovenije;
- 1 člana imenuje Študentska organizacija Slovenije;
- 3 člane imenujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni države;
- 1 člana izvolijo delavci zavoda.
(2)Svet zavoda izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika.
(3)Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta.
(4)Svet zavoda opravlja naslednje naloge:
- spremlja gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov;
- ugotavlja in objavlja odstotek uskladitve pokojnin in drugih prejemkov;
- določa izplačilne dneve pokojnin in drugih prejemkov;
- sprejema finančni načrt in letno poročilo zavoda;
- odloča o načinu uporabe sredstev, odpisu, prodaji in odtujitvi premoženja ter sprejema poročilo o inventuri;
- odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga ter možnosti za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
- imenuje in razrešuje generalno direktorico ali generalnega direktorja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) zavoda;
- sprejema statut zavoda, splošne akte za izvajanje zavarovanja, splošni akt o pripravništvu in druge splošne akte zavoda;
- sklepa kolektivno pogodbo zavoda na strani delodajalca;
- izvaja funkcijo skupščine nepremičninskega sklada;
- izvaja funkcijo organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje, ki jih izdaja minister, pristojen za finance.
(5)S statutom se lahko določi možnost, da svet zavoda oblikuje ožjo skupino, ki jo sestavljajo člani sveta zavoda in katere naloga je izvajanje funkcije organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje iz desete alineje prejšnjega odstavka.
- VDSS Sodba Psp 280/2019Višje delovno in socialno sodišče · 2019
Za nadaljnje prejemanje in uživanje nadomestila plače zaradi dela s krajšim delovnim časom, ki je bilo tožniku priznano z odločbo z dne 31. 3. 2003, zaradi na novo priznane pravice do dela na drugem delu z omejitvami, ni bil več upravičen, ker za to ni več obstajala pravna podlaga. Pri tem je glede trajanja pridobljenih pravic, nastopa spremembe v stanju invalidnosti in prenehanja oziroma spremembe določene pravice, pravilno izhajalo iz določbe 186. člena ZPIZ-2 ter glede izplačevanja delnega nadomestila dodatno iz določbe 122. člena ZPIZ-2. Poleg tega je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo (povsem enako) prejšnjo ureditev v ZPIZ-1 glede prenehanja pravice do izplačevanja nadomestila zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega. To nadomestilo se je namreč enako lahko izplačevalo le dokler je zavarovanec opravljal delo s krajšim delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. To je za tisto delo, za katero je bilo v postopku ugotovljeno, da je zanj zmožen in ki ga je na podlagi te odločbe vse do pričetka opravljanja novega dela, opravljal.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 25. 11. 2025 · trenutno
- 24. 12. 2019 – 24. 11. 2025
- 24. 9. 2017 – 23. 12. 2019 ~
- 24. 12. 2012 – 23. 9. 2017
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 10. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Psp 280/2019Višje delovno in socialno sodišče · 30. 10. 2019besedilo 2017–2019
Za nadaljnje prejemanje in uživanje nadomestila plače zaradi dela s krajšim delovnim časom, ki je bilo tožniku priznano z odločbo z dne 31. 3. 2003, zaradi na novo priznane pravice do dela na drugem delu z omejitvami, ni bil več upravičen, ker za to ni več obstajala pravna podlaga. Pri tem je glede trajanja pridobljenih pravic, nastopa spremembe v stanju invalidnosti in prenehanja oziroma spremembe določene pravice, pravilno izhajalo iz določbe 186. člena ZPIZ-2 ter glede izplačevanja delnega nadomestila dodatno iz določbe 122. člena ZPIZ-2. Poleg tega je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo (povsem enako) prejšnjo ureditev v ZPIZ-1 glede prenehanja pravice do izplačevanja nadomestila zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega. To nadomestilo se je namreč enako lahko izplačevalo le dokler je zavarovanec opravljal delo s krajšim delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. To je za tisto delo, za katero je bilo v postopku ugotovljeno, da je zanj zmožen in ki ga je na podlagi te odločbe vse do pričetka opravljanja novega dela, opravljal.