209. člen KZ-1-UPB2
Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
(1)Kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka uradna oseba proti tujemu premoženju, ki ji je dosegljivo ob preiskavi stanovanja, prostorov ali oseb, ob izvršbi v sodnem ali upravnem postopku ali v zvezi z nalogami varovanja oseb ali premoženja, se kaznuje z zaporom do petih let.
(3)Če gre pri dejanju iz prvega odstavka tega člena za premoženje majhne vrednosti, pa si je storilec hotel prilastiti tako vrednost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(4)Če gre pri dejanju iz prvega ali drugega odstavka tega člena za premoženje velike vrednosti in si je storilec hotel pridobiti tako premoženjsko korist, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(5)Če storilec zaupane ali dosegljive stvari iz prvega ali drugega odstavka tega člena neupravičeno uporabi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.
- VSM Sodba in sklep II Kp 28147/2016Višje sodišče v Mariboru · 2017
V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa dejanja v točki 1. prvostopnega izreka sicer navedeno, da je obdolženec pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri izvajanju pogodbe preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve obveznosti pa si je pridobil premoženjsko korist, nadaljevanje opisa pa ne prispeva h konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve oziroma njegove vsebine, kajti ravnanja, ki se očitajo obdolžencu (sklenitev pogodbe o najemu poslovnih prostorov in obljuba plačila), ob odsotnosti drugih konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale preslepitveni namen obdolženca, niso zadostni pogoj za uresničitev navedenega zakonskega znaka.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 11. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba in sklep II Kp 28147/2016Višje sodišče v Mariboru · 7. 11. 2017
V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa dejanja v točki 1. prvostopnega izreka sicer navedeno, da je obdolženec pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri izvajanju pogodbe preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve obveznosti pa si je pridobil premoženjsko korist, nadaljevanje opisa pa ne prispeva h konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve oziroma njegove vsebine, kajti ravnanja, ki se očitajo obdolžencu (sklenitev pogodbe o najemu poslovnih prostorov in obljuba plačila), ob odsotnosti drugih konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale preslepitveni namen obdolženca, niso zadostni pogoj za uresničitev navedenega zakonskega znaka.