3. člen

(1)Za začasno hrambo premoženja oziroma predmetov, zaseženih oziroma izročenih po določbah 12. člena zakona, se smiselno uporabljajo določbe te uredbe, ki veljajo za hrambo ustrezne vrste premoženja.

(2)Za vrnitev premoženja oziroma delov premoženja ali posameznih predmetov se glede načina in evidentiranja izročitve oziroma prevzema, pregleda, ocene vrednosti in drugih potrebnih ukrepov in dejanj smiselno uporabljajo določbe te uredbe o prevzemu takega premoženja v hrambo in upravljanje, razen če je s to uredbo za posamezne vrste premoženja drugače določeno.

(3)Prodajo odvzetega premoženja nadzoruje organ, pristojen za nadzor nad prodajo zaseženih predmetov in premoženja, v skladu s podzakonskim aktom, izdanim na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, razen če ni s to uredbo določeno drugače.

(4)Podaritev v javno korist namesto prodaje premoženja ali predmetov se na podlagi odločbe sodišča izvede, če po posebnem predpisu niso v prostem prometu ali se ne morejo prodati ali bi bila njihova prodaja povezana z nesorazmernimi stroški, tako da se v skladu s predpisi o javnih financah brezplačno odstopijo državnim organom in organizacijam, javnim zavodom, ustanovam ali humanitarnim organizacijam, ki izkažejo, da premoženje potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.

(5)Uničenje premoženja se na podlagi odločbe sodišča izvede, kadar se začasno zavarovano ali začasno odvzeto premoženje ne proda ali podari v javno korist ali ni v prostem prometu. Pristojni organ lahko premoženje uniči tudi v primerih, ko bi bili stroški hrambe, upravljanja, prodaje in drugi stroški v zvezi s premoženjem nesorazmerni glede na pričakovani izkupiček od prodaje. Uničenje se izvede v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto zavarovane ali odvzete stvari.

(6)Za hrambo, upravljanje in prodajo posameznih vrst premoženja, za katere v tej uredbi ni posebnih določb, se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki veljajo za premoženje, ki je primerljivo po svoji obliki, vrsti, namenu, načinu uporabe in razpolaganja.