Uredba o postopkih hrambe, upravljanja in prodaje premoženja nezakonitega izvora

(1)S to uredbo se v skladu z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11; v nadaljnjem besedilu: zakon) natančneje določajo postopki:

-       hrambe in upravljanja z začasno zavarovanim, začasno odvzetim in odvzetim premoženjem nezakonitega izvora;

-       prodaje premoženja nezakonitega izvora.

(2)Premoženje iz prejšnjega odstavka se v skladu z zakonom in to uredbo vodi v evidenci začasno zavarovanega, začasno odvzetega in odvzetega premoženja nezakonitega izvora pri organih, pristojnih za hrambo, upravljanje oziroma prodajo premoženja nezakonitega izvora (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) v obliki, z vsebino in na način, ki ga določa uredba, ki ureja evidence na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora.

(1)Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.premoženje nezakonitega izvora (v nadaljnjem besedilu: premoženje) je po določbah zakona začasno zavarovano premoženje, začasno odvzeto premoženje in odvzeto premoženje nezakonitega izvora, ki vključuje premično premoženje, nepremično premoženje, lastniške vrednostne papirje in drugo finančno premoženje ter vsa druga sredstva, ki imajo denarno vrednost;

2.lastniški vrednostni papirji pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;

3.materializirani vrednostni papirji so tisti, kjer je pravica iz papirja zapisana na papir ali drug materialni nosilec;

4.nematerializirani vrednostni papirji pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje;

5.pristojni organi so v skladu s 37. členom zakona organi, pristojni za hrambo in upravljanje zaseženega premoženja:

-  za lastniške vrednostne papirje v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, in deleže v gospodarskih družbah, Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija),

-  za drugo finančno premoženje ministrstvo, pristojno za finance,

-  za premičnine Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: CURS),

-  za nepremičnine, ki so kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad),

-  za druge nepremičnine Javni nepremičninski sklad Republike Slovenije;

6.zamudne obresti pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja obligacijska razmerja, njihova višina pa se določi v skladu z zakonom, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti;

7.povezane osebe pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja pravice glede ustrezne vrste premoženja.

(2)Ostali izrazi imajo enak pomen kakor v zakonu.

(1)Za začasno hrambo premoženja oziroma predmetov, zaseženih oziroma izročenih po določbah 12. člena zakona, se smiselno uporabljajo določbe te uredbe, ki veljajo za hrambo ustrezne vrste premoženja.

(2)Za vrnitev premoženja oziroma delov premoženja ali posameznih predmetov se glede načina in evidentiranja izročitve oziroma prevzema, pregleda, ocene vrednosti in drugih potrebnih ukrepov in dejanj smiselno uporabljajo določbe te uredbe o prevzemu takega premoženja v hrambo in upravljanje, razen če je s to uredbo za posamezne vrste premoženja drugače določeno.

(3)Prodajo odvzetega premoženja nadzoruje organ, pristojen za nadzor nad prodajo zaseženih predmetov in premoženja, v skladu s podzakonskim aktom, izdanim na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, razen če ni s to uredbo določeno drugače.

(4)Podaritev v javno korist namesto prodaje premoženja ali predmetov se na podlagi odločbe sodišča izvede, če po posebnem predpisu niso v prostem prometu ali se ne morejo prodati ali bi bila njihova prodaja povezana z nesorazmernimi stroški, tako da se v skladu s predpisi o javnih financah brezplačno odstopijo državnim organom in organizacijam, javnim zavodom, ustanovam ali humanitarnim organizacijam, ki izkažejo, da premoženje potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.

(5)Uničenje premoženja se na podlagi odločbe sodišča izvede, kadar se začasno zavarovano ali začasno odvzeto premoženje ne proda ali podari v javno korist ali ni v prostem prometu. Pristojni organ lahko premoženje uniči tudi v primerih, ko bi bili stroški hrambe, upravljanja, prodaje in drugi stroški v zvezi s premoženjem nesorazmerni glede na pričakovani izkupiček od prodaje. Uničenje se izvede v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto zavarovane ali odvzete stvari.

(6)Za hrambo, upravljanje in prodajo posameznih vrst premoženja, za katere v tej uredbi ni posebnih določb, se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki veljajo za premoženje, ki je primerljivo po svoji obliki, vrsti, namenu, načinu uporabe in razpolaganja.

(1)Razpolaganje z delom premoženja, ki je osebi, zoper katero se odredi začasno zavarovanje in začasni odvzem premoženja, omogočeno zaradi plačila stroškov pravne pomoči in socialne varnosti, se najprej zagotovi iz gotovinskih denarnih sredstev, če ta ne zadoščajo, pa po vrsti iz drugega finančnega premoženja, premičnin in nepremičnin, razen če oseba, zoper katero je bil ukrep odrejen, izrecno predlaga drugačen vrstni red, primeren za dosego zakonskega namena.

(2)Pred odločitvijo o načinu zagotavljanja razpolaganja iz prejšnjega odstavka mora sodišče pridobiti mnenje osebe, zoper katero je bilo odrejeno začasno zavarovanje in začasni odvzem premoženja, s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja kazenski postopek, oziroma zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, glede prodaje zaseženih predmetov oziroma premoženja.

(1)Kdor v skladu z zakonom in to uredbo hrani ali upravlja s premoženjem, mora kot dober gospodar skrbeti, da se vrednost premoženja ne zmanjšuje in da zaradi njegove hrambe ali upravljanja ne nastajajo nesorazmerni stroški.

(2)Vrednost premoženja se zmanjšuje, kadar se v krajšem časovnem obdobju pomembno zniža in ni utemeljeno pričakovati, da se bo srednje- ali dolgoročno prenehala zniževati, zaradi česar tveganje nadaljevanja trajne izgube vrednosti presega običajno stopnjo za tako vrsto premoženja.

(3)Nesorazmerni stroški so tisti pričakovani ali nepričakovani stroški, ki v daljšem časovnem obdobju kontinuirano bremenijo pristojni organ ali pomembno zmanjšujejo vrednost premoženja.

(4)Če se vrednost premoženja zmanjšuje ali če s hrambo premoženja nastajajo nesorazmerni stroški, pristojni organ ravna v skladu z zakonom.

(1)Pristojni organ mora sodišče, državno tožilstvo in druge organe, ki so v skladu z zakonom in drugimi predpisi pristojni za odločanje o posameznih ukrepih in dejanjih glede premoženja, obveščati o vseh okoliščinah, ki so pomembne za doseganje namena začasnega zavarovanja, začasnega odvzema oziroma začasne hrambe, zlasti pa o spremembah glede premoženja, gibanju njegove vrednosti, stroških, tveganjih in nevarnostih, povezanih s hrambo, upravljanjem in prodajo.

(2)Sodišče, državno tožilstvo in drug organ, ki je v skladu z zakonom in drugimi predpisi pristojen za odločanje o posameznih ukrepih in dejanjih glede premoženja, morajo obveščati pristojni organ o načrtovanih ukrepih in dejanjih v postopku začasnega zavarovanja, začasnega odvzema in odvzema premoženja, ki so pomembna za časovni potek izvajanja njihovih pristojnosti in nalog.

Odločba sodišča in odločba drugega pristojnega organa, izdana v postopku izvajanja te uredbe, se lastniku začasno zavarovanega, začasno odvzetega oziroma odvzetega premoženja vročita po izvršitvi, razen kadar zakon določa drugače.

Določbe tega poglavja veljajo za hrambo, upravljanje, prodajo in druge ukrepe, ki se v skladu z zakonom uporabljajo v postopku začasnega zavarovanja, začasnega odvzema in odvzema premoženja, ki ima naravo lastniških vrednostnih papirjev oziroma poslovnih deležev v gospodarskih družbah, če s posamezno določbo te uredbe ni določeno drugače.

(1)Odredbe iz tega člena izda sodišče, če se sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o začasnem odvzemu ali sodba o odvzemu nanašajo na lastniške vrednostne papirje.

(2)Sklep o začasnem zavarovanju, sklep o začasnem odvzemu in sodba o odvzemu morajo obsegati odredbo o prepovedi razpolaganja z lastniškimi vrednostnimi papirji.

(3)Sklep o začasnem zavarovanju v zvezi z lastniškimi materializiranimi vrednostnimi papirji mora obsegati tudi odredbo o hrambi in upravljanju teh papirjev.

(4)Sklep o začasnem odvzemu nematerializiranih vrednostnih papirjev in sodba o odvzemu morata obsegati tudi odredbo o upravljanju lastniških vrednostnih papirjev, če skupni delež lastniških vrednostnih papirjev, ki so predmet ukrepa zoper isto osebo, v kapitalu ali delež v članskih pravicah pravnih oseb, znaša več kakor 25 odstotkov.

(5)Sklep o začasnem zavarovanju in sklep o začasnem odvzemu, ki vsebuje odredbo o upravljanju lastniških vrednostnih papirjev, ter sodba o odvzemu morajo vsebovati tudi odredbo, da v času trajanja ukrepa začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema zakoniti imetnik vrednostnih papirjev ne more uresničevati pravic iz vrednostnih papirjev. Sklep, ki vsebuje odredbo iz prejšnjega odstavka in prejšnjega stavka, pošlje sodišče tudi izdajatelju lastniškega vrednostnega papirja, če gre za nematerializirane vrednostne papirje pa tudi klirinško depotni družbi, ki v centralni register pri računu zakonitega imetnika vpiše dejstvo o začasnem prenosu izvajanja pravic iz vrednostnega papirja na Republiko Slovenijo, dejstvo, da pravice v času začasnega prenosa uresničuje agencija, in podlago prenosa.

(6)Sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o začasnem odvzemu lastniških vrednostnih papirjev ter sodba o odvzemu lahko obsegajo tudi druge odredbe, s katerimi je mogoče doseči namen začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema oziroma odvzema ob smiselni uporabi pravil o začasnih odredbah iz zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

(7)O prodaji ali podaritvi lastniških vrednostnih papirjev, ki so predmet ukrepa začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema, odloči sodišče s posebnim sklepom.

(1)Zaseg materializiranih vrednostnih papirjev izvede policija v okviru finančne preiskave in jih izroči pristojnemu državnemu tožilcu, ki mora nemudoma poslati predlog za začasno zavarovanje in hrambo pristojnemu sodišču.

(2)Pristojno sodišče izda sklep o začasnem zavarovanju s hrambo in upravljanjem materializiranih vrednostnih papirjev, ki mora poleg sestavin iz prejšnjega člena obsegati tudi odločitev, da se materializirani vrednostni papirji najpozneje v dveh delovnih dneh predajo v hrambo in upravljanje agenciji.

(1)Materializirane vrednostne papirje hrani agencija v sefu.

(2)Za hrambo lahko agencija pooblasti osebo, ki opravlja storitve hrambe kot poklicno dejavnost.

(1)Agencija upravlja lastniške vrednostne papirje, če sklep sodišča vsebuje odredbo o upravljanju.

(2)Če je za izvajanje pravic iz lastniških vrednostnih papirjev v skladu z zakonom ali drugim predpisom potrebna predložitev papirja ali če je pogoj za uresničevanje pravic iz lastniških vrednostnih papirjev dejstvo vpisa nematerializiranih vrednostnih papirjev na računu imetnika računa v centralnem registru na določen presečni dan, lahko agencija izvaja pravice iz papirja, če pred uveljavljanjem posamezne pravice iz papirja predloži pristojni osebi oziroma pristojnemu organu sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o začasnem odvzemu iz prejšnjega odstavka ali če je na ta presečni dan v centralni register vpisano dejstvo, da pravice iz papirja uresničuje agencija.

(1)Upravljanje delnic obsega izvajanje pravic delničarja.

(2)Upravljanje drugih lastniških vrednostnih papirjev obsega izvajanje pravic imetnika takšnih papirjev.

(3)Šteje se, da se sklep o začasnem zavarovanju in sklep o začasnem odvzemu nanašata tudi na v času začasnega odvzema zapadlo pravico do izplačila donosov iz začasno odvzetih lastniških vrednostnih papirjev in do izplačila ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe, ki izvira iz začasno odvzetih lastniških vrednostnih papirjev, ne glede na to, ali o tem sodišče izrecno odloči.

(1)V času, ko traja ukrep začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema lastniških vrednostnih papirjev, je mogoče izvajati pravice delničarja oziroma imetnika drugih lastniških vrednostnih papirjev v primerih in pod pogoji, ki so določeni v tem členu.

(2)Agencija izvaja pravice delničarja z uresničevanjem glasovalnih pravic iz materializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet ukrepa začasnega zavarovanja, na skupščini družbe, če delež glasovalnih pravic posameznega delničarja, s katerim upravlja agencija v skladu z zakonom, dosega vsaj dva odstotka.

(3)Agencija izvaja pravice delničarja z uresničevanjem glasovalnih pravic iz začasno odvzetih nematerializiranih vrednostnih papirjev na skupščini družbe.

(4)Agencija izvaja pravice delničarja z uveljavljanjem v času začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema zapadle pravice delničarja do izplačila donosov in izplačila ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.

(5)Družba nakaže zneske iz prejšnjega odstavka na ustrezni račun, naveden v 26. členu te uredbe. Agencija na spletnih straneh objavi za nakazilo potrebne podatke.

(6)Agencija izvaja druge pravice delničarja, če presodi, da je to nujno za zaščito interesov delničarja.

(7)Agencija izvaja pravice imetnika drugega lastniškega vrednostnega papirja, če presodi, da je to nujno za zaščito interesov imetnika. Pri izvajanju pravice do izplačila donosov se smiselno uporabljajo pravila tega člena, ki veljajo za delnice.

(1)Agencija proda začasno zavarovane oziroma začasno odvzete lastniške vrednostne papirje na podlagi posebnega sklepa sodišča o njihovi prodaji in na način, določen v zakonu, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije.

(2)Pri podaji predloga za prodajo delnic in odločanju o prodaji delnic se šteje, da se vrednost delnic, ki imajo borzno ceno, zmanjšuje, če se vrednost delnic v krajšem časovnem obdobju pomembno zniža in ni pričakovati, da bo vrednost srednje- ali dolgoročno prenehala padati, in tveganja glede na vse pomembne okoliščine, zlasti ob upoštevanju števila in vrste delnic, ki so predmet ukrepa začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema, zlasti glede na to, ali gre za portfelj delnic in njegovo vrsto, presegajo tveganja, ki so običajna za te vrste naložb.

(3)Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za druge lastniške vrednostne papirje.

(4)Šteje se, da sklep o začasnem odvzemu lastniških vrednostnih papirjev velja tudi za kupnino, prejeto od prodaje lastniških vrednostnih papirjev, ne glede na to, ali je o tem sodišče izrecno odločilo.

(5)Zneski kupnin se nakažejo na ustrezni račun, naveden v 26. členu te uredbe.

(1)Odredbe, opredeljene v tem členu, izda sodišče, če se sklep o začasnem zavarovanju oziroma sklep o začasnem odvzemu nanašata na poslovni delež v gospodarskih družbah.

(2)Sklep o začasnem zavarovanju in sklep o začasnem odvzemu morata obsegati odredbo o prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem.

(3)Sklep o začasnem odvzemu poslovnega deleža obsega tudi odredbo o upravljanju poslovnega deleža in to praviloma, če poslovni delež ali vsota več poslovnih deležev, ki so predmet ukrepa zoper isto osebo ali s to osebo povezane osebe v isti družbi, znaša več kakor 25 odstotkov.

(4)Sklep o začasnem odvzemu, ki vsebuje odredbo o upravljanju poslovnega deleža, mora vsebovati tudi odredbo, da v času trajanja ukrepa začasnega odvzema družbenik ne more uresničevati pravic iz poslovnega deleža. Sklep, ki vsebuje odredbo iz tega odstavka, pošlje sodišče tudi družbi in registrskemu sodišču, ki v sodni register pri poslovnem deležu vpiše tudi dejstvo o začasnem prenosu izvajanja pravic iz poslovnega deleža na Republiko Slovenijo, dejstvo, da pravice v času začasnega prenosa uresničuje agencija, in podlago prenosa.

(5)Sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o začasnem odvzemu poslovnega deleža lahko obsega tudi druge odredbe, s katerimi je mogoče doseči namen začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema ob smiselni uporabi pravil zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, o začasnih odredbah.

(6)O prodaji ali podaritvi poslovnih deležev, ki so predmet ukrepa začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema, odloči sodišče s posebnim sklepom.

Agencija upravlja poslovni delež, če sklep sodišča vsebuje odredbo o upravljanju.

(1)Upravljanje poslovnih deležev obsega izvajanje pravic družbenika.

(2)Šteje se, da se sklep o začasnem odvzemu nanaša tudi na v času začasnega odvzema zapadlo pravico do izplačila donosov iz začasno odvzetega poslovnega deleža in do izplačila ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe, ki izvira iz začasno odvzetega poslovnega deleža.

(1)V času, ko traja ukrep začasnega odvzema poslovnih deležev, je mogoče izvajati pravice družbenika v primerih in pod pogoji, ki so določeni v tem členu.

(2)Agencija izvaja pravice družbenika z uresničevanjem glasovalnih pravic in z uveljavljanjem v času začasnega odvzema zapadle pravice družbenika do izplačila donosov in izplačila ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.

(3)Družba nakaže zneske iz prejšnjega odstavka na ustrezni račun, naveden v 26. členu te uredbe. Agencija na spletnih straneh objavi za nakazilo potrebne podatke.

(4)Agencija izvaja druge pravice družbenika, če presodi, da je to nujno za zaščito interesov družbenika.

(1)Agencija proda začasno zavarovani oziroma začasno odvzeti poslovni delež na podlagi sklepa sodišča in na način, določen v zakonu, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije.

(2)Pri predlogu za prodajo poslovnega deleža in odločanju o prodaji poslovnega deleža se šteje, da se vrednost premoženja zmanjšuje le v primeru, če gre za poslovni delež v družbi, katere osnovni kapital ali celotni kapital, kakor izhaja iz javne objave zadnjega letnega poročila te družbe, je višji od 500.000 eurov, in če ima hkrati zmanjševanje vrednosti premoženja značilnosti, opredeljene v tretjem odstavku tega člena, ter če je bila agencija o tem dejstvu obveščena v skladu s četrtim odstavkom tega člena.

(3)Šteje se, da se vrednost poslovnega deleža zmanjšuje, če ima družba v času trajanja ukrepa začasnega odvzema v zaporednih šestih mesecih izgubo, ki znaša dvakratnik osnovnega kapitala, ne glede na to, ali jo lahko pokrije v breme rezerv ali prenesenega dobička, oziroma izgubo, ki znaša 40 odstotkov osnovnega kapitala, ki je ne more pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv (čista izguba), po podatkih na zadnji dan šestega zaporednega meseca.

(4)O dejstvih iz prejšnjega odstavka agencijo obvesti poslovodstvo družbe.

Pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic Republike Slovenije v ciljni družbi v smislu zakona, ki ureja prevzeme, se delnice, ki jih je Republika Slovenija pridobila začasno na podlagi začasnega ukrepa v skladu z zakonom, ne upoštevajo.

(1)Na podlagi določb tega poglavja ministrstvo, pristojno za finance, prevzame terjatve in drugo finančno premoženje v skladu z odločbo pristojnega sodišča.

(2)Drugo finančno premoženje po tej uredbi so terjatve in drugi finančni instrumenti, navedeni v 7. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo in 78/11).

(1)Upravljanje s terjatvami pomeni izterjavo terjatve, izjemoma pa prodajo ali zamenjavo terjatve.

(2)Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi odredbe sodišča prevzame terjatve, ki jih zavede v svoje evidence. Terjatve iz prejšnjega odstavka mora izterjati ministrstvo, pristojno za finance, pri čemer gredo denarna sredstva v skladu z zakonom na ustrezni račun, naveden v 26. členu te uredbe, katerega imetnik je ministrstvo, pristojno za finance, ki z njimi upravlja, kakor je navedeno v 27. členu te uredbe.

(1)Če začasno zavarovane oziroma začasno odvzete terjatve ni mogoče izterjati, se jo lahko proda ali zamenja na podlagi posebnega sklepa sodišča o njeni prodaji ali zamenjavi v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

(2)Odločitev o prodaji ali zamenjavi terjatve se izvede, če terjatev izgublja svojo vrednost zaradi težav dolžnika. Šteje se, da ima dolžnik težave, če ni plačilno sposoben ali če je nad njim uveden postopek prisilne poravnave ali stečaj.

(3)Prodaja ali zamenjava terjatve se izvede pod pogoji in na način, določen v zakonu, in ob uporabi metod prodaje oziroma zamenjave, določenih z uredbo, ki ureja prodajo in druge oblike razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin.

(4)Če izterjava ni mogoča, ker je dolžnik v postopku prisilne poravnave ali stečaja, lahko pristojni organ terjatve proda na način, kot je določeno z uredbo, ki ureja prodajo in druge oblike razpolaganja s finančnim premoženjem za postopke prisilne poravnave in stečaja, če se s tem dobi večji delež poplačila, kakor bi ga v primeru zaključka prisilne poravnave ali v postopku stečaja.

Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za euro in devizna sredstva, ki so začasno odvzeta kot posamezno določen predmet.

(1)V odredbi o začasnem odvzemu gotovinskih denarnih sredstev v domači valuti ali v tujih valutah ameriški dolar, švicarski frank ali angleški funt sodnik odredi, da se začasno odvzeta denarna sredstva v skladu z zakonom nakažejo na podračun Republike Slovenije, odprt pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP), številka: SI56 0110 0600 0039 308, katerega imetnik je ministrstvo, pristojno za finance.

(2)V odredbi o začasnem odvzemu gotovinskih denarnih sredstev v tujih konvertibilnih valutah, razen v tujih valutah iz prejšnjega odstavka, sodnik odredi, da se začasno odvzeta denarna sredstva v skladu z zakonom nakažejo na poseben namenski transakcijski račun Republike Slovenije pri Banki Slovenije, katerega imetnik je ministrstvo, pristojno za finance. Številka računa je SI56 0170 0000 7380 269.

(3)Če so začasno odvzeta denarna sredstva v domači ali tuji konvertibilni valuti na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, sodišče hkrati z odredbo o začasnem odvzemu denarnih sredstev naloži izvajalcu plačilnega prometa, da začasno odvzeta denarna sredstva v skladu z zakonom nakaže na ustrezni podračun ali račun Republike Slovenije v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena in da o opravljenem prenosu nemudoma obvesti pristojno sodišče in ministrstvo, pristojno za finance.

(4)Odredbo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena sodišče takoj pošlje ministrstvu, pristojnem za finance.

(5)Pristojni organi kupnino od prodaje začasno odvzetega premoženja ali plodov oziroma drugih koristi nakažejo na ustrezni račun iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

(6)Ministrstvo, pristojno za finance, po opravljenem nakazilu v skladu z zakonom v dobro podračuna ali posebnega namenskega transakcijskega računa Republike Slovenije v skladu s tem členom in po prejemu odredbe o začasnem odvzemu denarnih sredstev ter vseh že zbranih dokumentov, povezanih s kupnino od premoženja ali plodov oziroma drugih koristi, ki je bilo med začasnim odvzemom prodano, začne z upravljanjem in vzpostavi ter ureja podatke v evidenci v skladu z uredbo, ki ureja evidence na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora.

(1)Začasno odvzeta denarna sredstva in kupnina od prodaje zavarovanega oziroma začasno odvzetega premoženja, ki se ne vrnejo, postanejo na podlagi pravnomočne odločbe sodišča last Republike Slovenije. Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi te pravnomočne odločbe sodišča naloži UJP, da opravi s podračuna iz prvega odstavka prejšnjega člena prenos denarnih sredstev na podračun proračuna.

(2)Začasno odvzeta denarna sredstva, ki so bila nakazana v skladu z zakonom na podračun oziroma račun Republike Slovenije v skladu s prejšnjim členom, se nakažejo na podračun državnega proračuna, ko pravica do njihovega vračila zastara. Ministrstvo, pristojno za finance, v primeru iz prejšnjega stavka naloži UJP, da opravi s podračuna iz prvega odstavka prejšnjega člena prenos denarnih sredstev na podračun proračuna.

Obvestila iz tega poglavja, ki se pošiljajo ministrstvu, pristojnem za finance, se pošiljajo zakladnici enotnega zakladniškega računa države, po telefaksu oziroma z uporabo elektronske pošte na uradni elektronski naslov ministrstva, pristojnega za finance.

(1)Morebitni stroški plačilnega prometa, ki nastanejo pri vračilu denarnih sredstev, zamudne obresti in obresti od upravljanja s temi sredstvi se izvršijo v breme proračuna Republike Slovenije. Če se vrača kupnina, ki je rezultat prodaje začasno zavarovanega ali začasno odvzetega premoženja, se namesto obresti od upravljanja vrne obresti, kot je določeno v drugem odstavku 46. člena zakona.

(2)Banka Slovenije mora na zahtevo ministrstvu, pristojnem za finance, sporočiti podatke o povprečni obrestni meri, ki jo banke plačujejo za denarne depozite na vpogled v kraju lastnikovega prebivališča.

(1)S sredstvi na podračunu iz prvega odstavka 26. člena te uredbe upravlja ministrstvo, pristojno za finance, v skladu s predpisi, ki določajo upravljanje likvidnosti sistema enotnega zakladniškega računa.

(2)Sredstva na podračunu iz prvega ostavka 26. člena te uredbe se obrestujejo kot prosta denarna sredstva na podračunu, vključenem v sistem enotnega zakladniškega računa države, in se obrestujejo v skladu s pravilnikom, ki določa način obrestovanja, roke obračuna in plačila obresti ter določanje obrestnih mer za posle sistema enotnega zakladniškega računa. Sredstva iz naslova obresti se nakažejo na podračun iz prvega odstavka 26. člena te uredbe.

(1)O obveznosti vračila sredstev s podračuna iz prvega odstavka 26. člena te uredbe obvesti sodišče ministrstvo, pristojno za finance, najmanj pet delovnih dni pred vračilom oziroma pred rokom, ko zapade obveznost vračila, s priporočeno poslano odredbo o vrnitvi sredstev, ki so bila po odredbi o začasnem odvzemu sredstev nakazana na podračun iz prvega odstavka 26. člena te uredbe. Odredba o vrnitvi sredstev mora med drugim vsebovati tudi naslednje podatke:

-       prvi dan zapadlosti,

-       natančni znesek plačila,

-       naziv izvajalca plačilnega prometa in kodo BIC,

-       številko računa, na katerega je treba vrniti sredstva, in IBAN.

(2)Ministrstvo, pristojno za finance, najpozneje naslednji delovni dan po dnevu, ko prejme odredbo o vrnitvi sredstev, ki so bila po odredbi o začasnem odvzemu denarnih sredstev nakazana na podračun iz prvega odstavka 26. člena te uredbe, naloži UJP, da s podračuna iz prvega odstavka 26. člena te uredbe nakaže nominalni znesek začasno odvzetih denarnih sredstev in kupnino za plodove in druge koristi, dosežene z upravljanjem začasno odvzetega premoženja, ter obresti od upravljanja začasno zaseženih denarnih sredstev.

(3)Ministrstvo, pristojno za finance, najpozneje naslednji delovni dan po dnevu, ko prejme odredbo o vrnitvi kupnine od premoženja, ki je bilo med začasnim odvzemom prodano, in je bila kupnina nakazana na račun iz prvega odstavka 26. člena te uredbe, naloži UJP, da s podračuna iz prvega odstavka 26. člena te uredbe nakaže nominalni znesek kupnine, kupnino za plodove in druge koristi, dosežene z upravljanjem začasno odvzetega premoženja, in obresti od upravljanja kupnine od premoženja, ki je bilo med začasnim odvzemom prodano.

(1)Devizna sredstva, ki so bila na način iz drugega odstavka 26. člena te uredbe nakazana v skladu z zakonom na posebni namenski transakcijski račun Republike Slovenije pri Banki Slovenije, preidejo z dnem nakazila v upravljanje ministrstva, pristojnega za finance, in se vodijo v skladu z zakonom na posebnem namenskem transakcijskem računu Republike Slovenije pri Banki Slovenije.

(2)Upravljanje s sredstvi iz prejšnjega odstavka pomeni, da ministrstvo, pristojno za finance, s temi sredstvi upravlja v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

(3)Sredstva se obrestujejo v skladu s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za finance, in Banko Slovenije. Sredstva iz naslova obresti se nakažejo na posebni namenski transakcijski račun iz drugega odstavka 26. člena te uredbe.

O obveznosti vračila sredstev s posebnega namenskega transakcijskega računa iz drugega odstavka 26. člena te uredbe obvesti sodišče ministrstvo, pristojno za finance, najmanj pet delovnih dni pred vračilom oziroma pred rokom, ko zapade obveznost vračila, tako da pošlje s priporočeno pošto odredbo o vrnitvi sredstev, ki so bila po odredbi o začasnem odvzemu sredstev nakazana v skladu z zakonom na posebni namenski transakcijski račun iz drugega odstavka 26. člena te uredbe.

(1)Ministrstvo, pristojno za finance, najpozneje naslednji delovni dan po dnevu, ko prejme odredbo o vrnitvi sredstev, ki so bila po odredbi o začasnem odvzemu denarnih sredstev nakazana na podračun iz drugega odstavka 26. člena te uredbe, naloži UJP, da s posebnega namenskega transakcijskega računa iz drugega odstavka 26. člena te uredbe nakaže nominalni znesek začasno odvzetih denarnih sredstev, kupnino za plodove in druge koristi, dosežene z upravljanjem začasno odvzetega premoženja, in obresti od upravljanja s temi sredstvi.

(2)Ministrstvo, pristojno za finance, naloži UJP, da s posebnega namenskega transakcijskega računa iz drugega odstavka 26. člena te uredbe nakaže nominalni znesek kupnine, kupnino za plodove in druge koristi, dosežene z upravljanjem začasno odvzetega premoženja, in obresti od upravljanja s temi sredstvi.

(1)To poglavje določa postopek hrambe, upravljanja, prodaje in uničenja:

-       premoženja, ki je bilo pridobljeno v postopku finančne preiskave in izročeno v začasno hrambo CURS,

-       premičnega premoženja, ki je namenjeno za začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora, in

-       premičnega premoženja, ki je bilo začasno odvzeto v fazi finančne preiskave ali odvzeto v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora.

(2)CURS izvrši odločbo o začasnem zavarovanju odvzema, začasnem odvzemu in odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ko prejme odločbo sodišča, in sicer tako, da prevzame oziroma zarubi premičnine, navedene v odločbi.

(3)Zaseg oziroma rubež iz prejšnjega odstavka se izvede ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja davčni postopek.

(1)Hrambo začasno zavarovanih, začasno odvzetih ali odvzetih premičnin odredi sodišče na predlog državnega tožilca.

(2)Sodišče lahko pooblaščenemu organu ob prevzemu premičnin ali kadar koli v času hrambe na njegov predlog ali po uradni dolžnosti odredi posamezna dejanja ali izda navodila za ravnanje s premičninami.

(3)Premičnine hrani CURS, razen če poseben zakon za posamezne vrste premičnin ne določa drugače.

(4)Če CURS nima primernih prostorov za hrambo premičnin oziroma ne izpolnjuje pogojev, ki jih področni predpisi določajo za hrambo posebnih vrst premičnin, se lahko premičnina izroči v hrambo drugemu organu oziroma zunanjemu izvajalcu. Postopek izbire zunanjega izvajalca se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo postopek javnega naročanja.

(1)S strani CURS pooblaščena oseba, ki prevzame premičnine, jih brez odlašanja pregleda in oceni vrednost prevzete premičnine na podlagi tržne vrednosti in izda zapisnik o prevzemu premičnin v hrambo.

(2)Če pooblaščena oseba CURS nima posebnega znanja ali nima na voljo tržne vrednosti premičnine, lahko predlaga, da opravi oceno vrednosti prevzete premičnine pooblaščeni cenilec. Prav tako lahko lastnik stvari, če se ne strinja z ocenjeno vrednostjo premičnine, ki jo je določila pooblaščena oseba CURS, predlaga, da opravi oceno vrednosti prevzete premičnine pooblaščeni cenilec.

(3)Zapisnik o prevzemu premičnine v hrambo vsebuje zlasti podatke:

-       o organu ali osebi, ki izroči premičnine,

-       o pravnem aktu, ki je podlaga za hrambo,

-       o vrsti in posebnih lastnostih ter označbi in količini premičnin,

-       natančen opis stanja premičnin,

-       način ugotovitve istovetnosti in stanja premičnin ob prevzemu (fotografija, posnetek, strokovni opis idr.) in cenitev,

-       žig ter podpis izročitelja in prevzemnika.

(4)Zapisnik se izda v dveh izvodih, od katerih se en izvod izroči osebi oziroma organu, ki je premičnine predal v hrambo, en izvod pa obdrži CURS za lastne potrebe. Obrazec zapisnika o prevzemu premičnin v hrambo je določen v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(5)Če se premičnine predajajo v hrambo zunanjemu izvajalcu, mora oseba oziroma organ, ki izroči premičnine v hrambo, pridobiti zapisnik o prevzemu premičnin v hrambo.

(1)Premičnine je treba hraniti kot dober gospodar. Skladiščni prostor, kjer se shrani blago, mora biti urejen tako, da je onemogočen vstop nepooblaščenim osebam.

(2)Oseba, pooblaščena za hrambo, upravlja s premičninami tako, da se ohranja njena vrednost in prepreči nastanek škode.

Stroške hrambe in stroške, ki nastajajo v zvezi s hrambo, nosi organ, ki izvaja hrambo.

Kadar hrambo izvaja zunanji izvajalec, se smiselno uporabljajo določbe uredbe, ki ureja postopek upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami.

(1)Začasno zavarovane in začasno odvzete premičnine, katerih tržna vrednost se sčasoma nesorazmerno zmanjšuje, ali je njihova nadaljnja hramba povezana z nesorazmernimi stroški, je treba prodati takoj, ko se glede na predvideno trajanje postopka in pričakovano prodajno ceno ugotovi, da stanje predmeta in stroški glede na vrednost ne upravičujejo nadaljnje hrambe. Kupnina se nakaže na ustrezni račun, naveden v 26. členu te uredbe.

(2)Če prodaja začasno zavarovane oziroma začasno odvzete premičnine zaradi posebnih okoliščin v posameznem primeru ni mogoča ali če stroški prodaje presegajo vrednost premičnin oziroma višino pričakovanega izkupička od prodaje, sodišče s posebnim sklepom odloči, da se podarijo v javno korist ali pa uničijo v skladu z določbami te uredbe.

(1)Prodajo začasno zavarovanega in začasno odvzetega premičnega premoženja opravi CURS na podlagi posebnega sklepa sodišča v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek.

(2)Za nadzor nad prodajo začasno zavarovanih, začasno odvzetih in odvzetih premičnin se smiselno uporablja 43. člen te uredbe.

(1)Nadzor nad uničenjem premičnin izvaja tričlanska komisija, ki jo imenuje CURS. Komisija nadzira tudi uničenje premičnin, ki so zaradi vrste blaga ali drugih vzrokov v hrambi pri drugem organu oziroma na drugem mestu, ki ga določi ta organ.

(2)Komisija za nadzor nad uničenjem nadzira uničenje premičnin in o tem sestavi zapisnik. V zapisniku o uničenju se navedejo podatki o času, kraju in načinu uničenja, razlogi za uničenje ter podatki o vrsti in količini premičnin, ki so predmet uničenja, o izvajalcu uničenja in navzoče osebe pri uničenju premičnin.

(1)Premičnine se vrnejo lastniku takoj, ko CURS prejme pisno obvestilo državnega tožilca ali sodišča oziroma odločbo sodišča o prenehanju razlogov za hrambo, določenih v zakonu.

(2)CURS vrne premičnine, ki jih ima: a)  v začasni hrambi po tretjem odstavku 12. člena zakona na podlagi pisnega obvestila državnega tožilca, da ni bila predlagana odreditev začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema, b)  v hrambi na podlagi pisnega obvestila državnega tožilca, da je premičnine treba vrniti zaradi poteka rokov iz četrtega odstavka 18. člena zakona, c)  v hrambi na podlagi pisnega obvestila pristojnega sodišča, da je potekel enomesečni rok od vročitve sklepa DURS po petem odstavku 23. člena zakona, d)  v hrambi na podlagi pisnega obvestila pristojnega sodišča, da je sodišče odpravilo začasno zavarovanje po drugem odstavku 24. člena zakona, e)  v hrambi na podlagi sodbe sodišča po prejemu obvestila državnega tožilca, da je potekel enomesečni rok iz drugega odstavka 34. člena zakona.

(1)Ob prenehanju hrambe premičnin mora oseba, pooblaščena za hrambo, izdati zapisnik o prenehanju hrambe in izdaji premičnin v dveh izvodih.

(2)Zapisnik vsebuje bistvene podatke iz zapisnika o prevzemu premičnin v hrambo iz tretjega odstavka 37. člena te uredbe, še posebej natančen opis stanja premičnin in podpis prevzemnika premičnin.

(3)En izvod zapisnika se izroči osebi, ki premičnine prevzema iz hrambe, en izvod pa obdrži CURS. Obrazec zapisnika o prenehanju hrambe in izdaji premičnin je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(4)Če v primeru iz prvega odstavka tega člena premičnin ni mogoče oziroma ni dopustno vrniti lastniku, sodišče oziroma pristojni organ po predhodni odredbi sodišča premičnine proda, prejeta kupnina pa se do končne odločitve sodišča hrani v skladu z določili te uredbe o hrambi denarnih sredstev.

V skladu z določbami tega poglavja ravna Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad), ko na podlagi sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o začasnem odvzemu ali sodbe o odvzemu premoženja upravlja in razpolaga s kmetijskim zemljišči, kmetijami ali gozdovi.

S kmetijskimi zemljišči, kmetijami ali gozdovi sklad upravlja v skladu z določbami zakona, ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, zakona, ki ureja gozdove, in uredbe, ki ureja koncesijo za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije.

(1)Sklad lahko kmetijska zemljišča oddaja v kratkoročne zakupe ob smiselni uporabi 30. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo), ki ureja sklepanje zakupnih razmerij iz posebnih razlogov.

(2)Sklad upravlja z gozdovi tako, da lahko sklepa pogodbe za izkoriščanje gozdov.

(3)V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena sklad nosi stroške upravljanja, prihodki iz upravljanja se položijo na račun sklada.

(1)Sklad upravlja in razpolaga s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi tako kakor z drugim premoženjem, s katerim gospodari.

(2)Pri upravljanju s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi sklad nosi stroške upravljanja, prihodki iz upravljanja se položijo na račun sklada.

(3)Pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi se prihodki usmerijo v proračun, sklad pa si stroške prodaje poplača iz zagotovljene proračunske postavke.

V skladu z določbami tega poglavja ravna Javni nepremičninski sklad Republike Slovenije, ko na podlagi sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o začasnem odvzemu premoženja oziroma sodbe o odvzemu premoženja upravlja z drugimi nepremičninami.

Poleg določb te uredbe se za upravljanje z drugimi nepremičninami smiselno uporabljajo določbe uredbe, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Do začetka delovanja Javnega nepremičninskega sklada Republike Slovenije pristojnosti sklada glede hrambe, upravljanja in prodaje začasno zavarovanega, začasno odvzetega in odvzetega premoženja nezakonitega izvora v skladu s to uredbo opravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00730-20/2012 Ljubljana, dne 7. junija 2012 EVA 2012-2030-0010 Janez Janša l.r. Predsednik Priloga 1: Zapisnik o prevzemu premičnin v hrambo Priloga 2: Zapisnik o prenehanju hrambe in izdaji premičnin