Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)

(1)S tem zakonom se za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

1.      Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju);

2.      Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS‑E in 77/08 – ZDZdr; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zdravstveni dejavnosti);

3.      Zakona o družbi Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 106/10 in 43/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o družbi Slovenske železnice);

4.      Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji);

5.      Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 96/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja);

6.      Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odločba US in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Stanovanjski zakon);

7.      Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 – popr., 123/08, 28/10 in 49/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prevozih v cestnem prometu);

8.      Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo (Uradni list RS, št. 28/10 in 85/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo);

9.      Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje‑Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 43/10 in 49/10 – popr.; v nadaljnjem besedilu: Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje‑Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije);

10.   Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06 in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin);

11.   Zakona o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije);

12.   Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 77/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije);

13.   Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odločba US in 58/11 – ZDT‑1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o policiji);

14.   Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 118/06 – ZUOPP, 36/08, 58/09, 64/09 – popr. in 65/09 – popr. in 20/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja);

15.   Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o visokem šolstvu);

16.   Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10 in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o osnovni šoli);

17.   Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli)

18.   Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU in 40/11 – ZUPJS‑A; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vrtcih);

19.   Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami);

20.   Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo in 52/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji);

21.   Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu);

22.   Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07 in 102/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč);

23.   Zakona o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 74/07 – uradno prečiščeno besedilo in 33/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o subvencioniranju študentske prehrane);

24.   Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09 in 62/10 – ZUPJS; v nadaljnjem besedilu: Zakon o štipendiranju);

25.   Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju trga dela);

26.   Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 62/96 – sklep US, 2/97 – odločba US, 19/97, 21/97 – popr., 75/97, 11/06 – odločba US, 61/06 – ZDru‑1 in 114/06 – ZUTPG; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vojnih invalidih);

27.   Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru‑1 in 101/06 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vojnih veteranih);

28.   Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/03 – uradno prečiščeno besedilo, 54/04 – ZDoh‑1, 56/04 – popr., 62/04 – popr., 63/04 – popr., 68/05 – odločba US, 61/06 – ZDru‑1, 114/06 – ZUTPG, 118/06 – odločba US in 72/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o žrtvah vojnega nasilja);

29.   Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev);

30.   Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07 in 46/10 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o verski svobodi);

31.   Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov);

32.   Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo in 111/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o pravniškem državnem izpitu);

33.   Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10 in 35/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o sistemu plač v javnem sektorju);

34.   Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI‑A in 69/08 – ZZavr‑E; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnih uslužbencih);

35.   Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12 in 30/12; v nadaljnjem besedilu: Zakon o dohodnini);

36.   Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 65/08; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov);

37.   Zakona o davku na vodna plovila (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku na vodna plovila);

38.   Zakona o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 52/99, 2/04 – ZPNNVSM, 47/06 in 9/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku na motorna vozila);

39.   Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o lokalni samoupravi).

(2)S tem zakonom se določajo tudi trajni ukrepi na področju študentskega dela, davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč in subvencioniranja cene malice.

(3)S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi na področju sofinanciranja investicij občin, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, starševskega varstva in družinskih prejemkov, javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, socialno varstvenih prejemkov, usklajevanja transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju, obdavčitve nepremičnega premoženja večje vrednosti, štipendiranja, davka na dodano vrednosti in dohodnine. II. DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

V Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se v prvem odstavku 23. člena:

-        v 2. točki številka »95« nadomesti s številko »90«;

-        v 3. točki številka »85« nadomesti s številko »80«, v peti alineji pa besedilo »ortopedske, ortotične, slušne in druge pripomočke« z besedilom »medicinske pripomočke«;

-        v 4. točki številka »75« nadomesti s številko »70«, v prvi alineji pa besedilo »ortopedske, ortotične in druge pripomočke« z besedilom »medicinske pripomočke«;

-        v tretji alineji 6. točke besedilo »očesne pripomočke« nadomesti z besedilom »medicinske pripomočke za izboljšanje vida«. V četrtem odstavku se besedilo »ortopedskih, ortotičnih, očesnih, slušnih, zobnoprotetičnih in drugih pripomočkov« nadomesti z besedilom »zobnoprotetičnih in medicinskih pripomočkov«.

Besedilo 23.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravila iz prvega odstavka prejšnjega člena v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu glede na razvrstitev zdravila na pozitivno oziroma vmesno listo in na podlagi:

-        veljavne cene, določene v skladu predpisi, ki urejajo zdravila, ali

-        najvišje priznane vrednosti, ki jih določa Zavod najmanj vsakih šest mesecev za skupine medsebojno zamenljivih zdravil, določene s predpisi, ki urejajo zdravila, in za terapevtske skupine zdravil, ki jih določa Zavod, ali

-        veljavne cene za zdravilo, ki je v posamezni skupini medsebojnih zamenljivih zdravil oziroma posamezni terapevtski skupini, kadar je ta nižja od njihove najvišje priznane vrednosti. Ne glede na določbo druge alinee prejšnjega odstavka Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravilo iz posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil oziroma posamezne terapevtske skupine zdravil v skladu z razvrstitvijo na pozitivno ali vmesno listo v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu, kadar iz zdravstvenih razlogov enakovredno zdravljenje z drugim zdravilom iz skupine medsebojno zamenljivih zdravil oziroma terapevtske skupine zdravil ni mogoče. Za zdravstveni razlog se šteje alergija na zdravilo ali drug neželeni učinek zdravila, ki ogroža zdravje zavarovane osebe, in se dokumentira v zdravstveni dokumentaciji zavarovane osebe. Za skupine medsebojno zamenljivih zdravil se določi najvišja priznana vrednost, ki ne sme biti višja od najnižje veljavne cene zdravila v posamezni skupini medsebojno zamenljivih zdravil, ki je dostopno na trgu v Republiki Sloveniji v času določanja najvišje priznane vrednosti. Za posamezno terapevtsko skupino zdravil se določi najvišja priznana vrednost, ki je na ravni cene zdravila z najugodnejšim razmerjem med stroški in učinki zdravljenja, tako, da krije vse odmerke vsaj enega zdravila v tej terapevtski skupini zdravil. Za izračune se upoštevajo primerljivi odmerki. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko zdravilu v posamezni terapevtski skupini zdravil določi višja najvišja priznana vrednost, če zdravilo zaradi farmacevtske oblike ali kliničnih lastnosti predstavlja prednost za zavarovano osebo. Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za živila za posebne zdravstvene namene na podlagi:

-        cene, ki jo dogovori Zavod s ponudnikom živil, ali

-        najvišje priznane vrednosti za živilo, ki jo določi Zavod najmanj vsakih šest mesecev. Zavod vodi evidenco o zdravilih in živilih za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščena na pozitivno ali vmesno listo, najvišjih priznanih vrednostih za posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil, terapevtskih skupin zdravil in njihovih najvišjih priznanih vrednosti in za živila za posebne zdravstvene namene ter jih objavlja na svoji spletni strani.«.

Za desetim odstavkom 23.c člena se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi: »Terapevtske skupine zdravil in njihove najvišje priznane vrednosti izmed zdravil, razvrščenih na pozitivno in vmesno listo, na lastno pobudo določi Zavod s splošnim aktom upravnega odbora Zavoda, ki se objavi na spletni strani Zavoda. Natančnejši postopek in natančnejše pogoje za določanje terapevtskih skupin zdravil ter njihovih najvišjih priznanih vrednosti določi Zavod v splošnem aktu v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.«.

V tretjem odstavku 25. člena se besedilo »ortopedskega, ortotičnega in drugega pripomočka« nadomesti z besedilom »medicinskega pripomočka«, v 61. členu, v 4. točki prvega odstavka 62.b člena in v četrti alineji drugega odstavka 81. člena pa se besedilo »medicinsko‑tehnični pripomočki« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »medicinski pripomočki« v ustreznem sklonu.

Za drugim odstavkom 31. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek za prvih 90 dni nadomestilo znaša:

-        90 % osnove v primerih iz prve alinee prejšnjega odstavka, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu;

-        80 % osnove v primerih iz druge alinee prejšnjega odstavka;

-        70 % osnove v primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi nege družinskega člana.«. Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek za prvih 90 dni nadomestilo znaša 90 % od osnove v vseh primerih, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu in nege družinskega člana, ko nadomestilo znaša 100 % od osnove.«. Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbe 85. člena tega zakona se odločba, s katero se odloči o začasni nezmožnosti za delo, delodajalcu vroči z navadno vročitvijo, vročitev pa se šteje za opravljeno tretji dan od dneva odpreme.«.

V 48. členu se v 2. točki:

-        v prvi alineji se pred besedo »zavod« doda besedilo »zavarovanci in«;

-        za četrto alinejo se doda nova peta alineja, ki se glasi: »− občine za zavarovance iz 24. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona,«. Dosedanja peta alineja postane šesta alineja. V 3. točki se:

-        v peti alineji podpičje nadomesti s piko;

-        šesta alineja črta.

V 49. členu se v 2. točki:

-        v prvi alineji besedilo »19., 19.a in 23.« nadomesti z besedilom »19. in 19.a«;

-        za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi: »− občine za zavarovance iz 25. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona,«. Dosedanje druga, tretja in četrta alineja postanejo tretja, četrta in peta alineja.

Za tretjim odstavkom 55. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Za zavarovance iz 23., 24. in 25. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se plačujejo prispevki po stopnji 5,96 odstotka. Za zavarovance iz 25. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se za poškodbo pri delu in poklicno bolezen plačuje tudi prispevek po stopnji 0,18 odstotka.«.

Prvi odstavek 60. člena se črta.

V drugem odstavku 62. člena se 6. točka črta. Dosedanja 7. točka postane 6. točka.

62.a člen se črta.

V prvem odstavku 62.d člena se besedilo »7. točke« nadomesti z besedilom »6. točke«.

V 62.h členu se besedilo »7. točke« nadomesti z besedilom »6. točke«.

Prvi in drugi odstavek 62.i člena se črtata. Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo prvi, drugi in tretji odstavek.

63.a člen se spremeni tako, da se glasi: Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ki so pravica iz obveznega zavarovanja, uredijo medsebojne pravice pri preskrbi zavarovanih oseb z medicinskimi pripomočki s sklenitvijo posebnega dogovora. V dogovoru opredelijo podrobnejše pogoje za opravljanje dejavnosti izdaje in izposoje medicinskih pripomočkov, način obračunavanja, plačila, roke in druge parametre, pomembne za določitev medsebojnih pravic in obveznosti. Dogovor iz prejšnjega odstavka se sklene za obdobje enega leta. Če se po izteku veljavnosti dogovora ne sklene nov dogovor, lahko Zavod do sklenitve novega dogovora prevzema obveznosti za medicinske pripomočke, ki so pravica iz obveznega zavarovanja, do višine cenovnih standardov, ki jih določi Zavod v podzakonskem aktu iz drugega odstavka 64. člena tega zakona. O spornih vprašanjih, glede katerih med Zavodom in združenji dobaviteljev medicinskih pripomočkov ni dosežen dogovor, odloča arbitraža. Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov v arbitražo imenujeta po tri arbitre, predsednika arbitraže pa imenujeta sporazumno. Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov imenujejo člane arbitraže in posredujejo sporna vprašanja najpozneje v roku 14 dni od prejema predloga čistopisa dogovora oziroma njegove spremembe. Če v tem roku člani arbitraže niso imenovani, jih imenuje minister, pristojen za zdravje, v roku 15 dni od poziva Zavoda ali združenj dobaviteljev medicinskih pripomočkov. Dobavitelj medicinskih pripomočkov, ki ni bil izbran na podlagi izvedenega razpisa iz 64. člena tega zakona, lahko zahteva, da o njegovi izbiri odloči arbitraža. Glede imenovanja arbitraže se uporablja prejšnji odstavek, pri čemer rok za imenovanje arbitrov začne teči z dnem, ko združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov prejmejo poziv Zavoda. Sporna vprašanja pri sklepanju pogodb z dobavitelji medicinskih pripomočkov se rešujejo v skladu s 67. členom tega zakona. Če pogodbeni stranki ne imenujeta članov arbitraže iz tretjega odstavka 67. člena tega zakona v roku 14 dni od predložitve spornih vprašanj, jih v nadaljnjem roku 15 dni od poziva ene od strank imenuje minister, pristojen na zdravje.«

Za prvim odstavkom 64. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Pri ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti z dobavitelji medicinskih pripomočkov se upoštevajo cenovni standardi, ki jih za posamezne vrste medicinskih pripomočkov določi Zavod, oziroma cene, ki jih za posamezne pripomočke dogovori Zavod. Izhodišča za cenovne standarde in za cene določi Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.«.

V drugem odstavku 79.b člena se v devetnajsti alineji besedilo »medicinsko – tehničnih pripomočkih« nadomesti z besedilom »medicinskih pripomočkih«. Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: Zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena se za namene izvajanja vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje povežejo:

-        z Evidenčnim in analitskih informacijskim sistemom za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji – eVŠ in Centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja – CEUVIZ za pridobivanje podatkov o statusu šolajočih,

-        s sodnim oziroma Poslovnim registrom Slovenije za pridobivanje EMŠO oziroma davčne številke ustanoviteljev poslovnih subjektov.«.

V Zakonu o zdravstveni dejavnosti se za 53. členom dodajo novi 53.a, 53.b, 53.c in 53.č člen, ki se glasijo: Zdravstvene storitve, ki jih zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, na podlagi podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava (v nadaljnjem besedilu: podjemna pogodba) opravlja pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, pomenijo konkurenčno dejavnost. Opravljanje te dejavnosti je dovoljeno pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Opravljanje konkurenčne dejavnosti, ki ni v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon, je razlog za izredno odpoved delovnega razmerja zdravstvenega delavca s strani javnega zdravstvenega zavoda. V takem primeru javni zdravstveni zavod od zdravstvenega delavca zahteva povrnitev škode, ki je nastala z opravljanjem konkurenčne dejavnosti. Kadar zdravstveni delavec, zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki ne opravlja zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe, v času trajanja delovnega razmerja opravlja zdravstvene storitve pri javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, se konkurenčnost presoja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Zdravstveni delavec, ki je v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu, lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, le na podlagi pisnega soglasja. Za javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je država, izda soglasje svet javnega zdravstvenega zavoda s predhodnim soglasjem ministra, pristojnega za zdravje, za javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je občina ali mesto, izda soglasje svet javnega zdravstvenega zavoda s predhodnim soglasjem župana. Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če:

-        s tem ne bo povzročena škoda javnemu zdravstvenemu zavodu oziroma motnja pri opravljanju dejavnosti javnega zdravstvenega zavoda,

-        javni zdravstveni zavod sam nima potrebe po dodatnem, dopolnilnem delu oziroma delu, ki presega obveznost iz polnega delovnega časa zdravstvenega delavca iz prejšnjega odstavka,

-        zdravstveni delavec v celoti izvršuje svoje delovne obveznosti glede količine in vrste opravljenih zdravstvenih storitev, določenih s pogodbo o zaposlitvi,

-        zdravstveni delavec ne odklanja nadurnega dela, pripravljenosti in morebitnih drugih oblik dela pri delodajalcu in

-        zdravstvenemu delavcu zaradi dela pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, ni onemogočen dnevni in tedenski počitek ter letni dopust. Soglasje, ki se lahko izda za največ 12 mesecev, vsebuje najmanj:

-        podatke o javnem zdravstvenem zavodu, ki daje soglasje,

-        osebno ime in delovno mesto zdravstvenega delavca, kateremu se soglasje daje,

-        naziv drugega javnega zdravstvenega zavoda oziroma druge pravne ali fizične osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost, v okviru katerega bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve,

-        zdravstvene storitve, ki jih bo zdravstveni delavec opravljal,

-        čas veljavnosti soglasja,

-        navedbo pogojev, ki veljajo za zdravstvenega delavca, iz tretje, četrte in pete alinee prejšnjega odstavka in

-        obseg največje še dopustne dnevne in tedenske obremenjenosti zdravstvenega delavca z delom pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, upoštevajoč določbe o minimalnem trajanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta. Izdano soglasje iz prvega odstavka tega člena se prekliče, če se spremenijo okoliščine iz drugega odstavka tega člena oziroma če zdravstveni delavec ne izpolnjuje pogojev iz tretje, četrte ali pete alinee drugega odstavka tega člena.

Javni zdravstveni zavod lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem, če je tovrstno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zdravstveni zavod ekonomsko smotrnejše in če:

-        za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali njihovega manjšega obsega, ali

-        gre za enkratno povečanje programa zdravstvenih storitev javnega zdravstvenega zavoda za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali

-        javni zdravstveni zavod z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne more zagotoviti pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravstveni delavec iz prvega odstavka prejšnjega člena pred sklenitvijo podjemne pogodbe predloži veljavno soglasje za delo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost. Podjemna pogodba se lahko sklene za največ 12 mesecev in vsebuje najmanj naslednje določbe:

-        o vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, ki jih bo zdravstveni delavec opravljal na podlagi podjemne pogodbe,

-        o času, v katerem bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe, ob upoštevanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta,

-        ocena ur, ki se bodo opravile na podlagi podjemne pogodbe,

-        o plačilu za opravljene zdravstvene storitve,

-        o zavarovanju poklicne odgovornosti,

-        o roku za opravo zdravstvenih storitev,

-        o javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, za katero bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe,

-        o tem, da opravljanja zdravstvenih storitev ni mogoče prenesti na tretjo osebo,

-        o možnosti predčasnega prenehanja. Pred sklenitvijo podjemne pogodbe javni zdravstveni zavodopravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe, pri čemer upošteva vse stroške, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa. Podrobnejša merila za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi določi minister, pristojen za zdravje. Po preteku obdobja iz prejšnjega odstavka se lahko z istim zdravstvenim delavcem sklene nova podjemna pogodba v skladu s pogoji iz tega člena. Sklepanje podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih potrdi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja.

V Zakonu o družbi Slovenske železnice se 5.a člen spremeni tako, da se glasi:

(1)Plačilo terjatve družbe Slovenske železnice, d.o.o., ki je nastala z odpisom terjatev oziroma obveznosti, ki so obstajale na dan 31. decembra 1999, v breme oziroma v dobro dolgoročnih obveznosti iz financiranja in sestavin kapitala v podbilancah poslovnih področij družbe v višini 134.261.600,00 eurov, bo Republika Slovenija izvedla v enakih deležih v letih od 2014 do 2023.

(2)Datumi zapadlosti plačil v posameznih letih in način plačila terjatve oziroma obveznosti iz prejšnjega odstavka, se določijo z letnimi pogodbami. Letno pogodbo skleneta Družba Slovenske železnice, d.o.o. in Vlada Republike Slovenije po sprejemu proračuna Republike Slovenije za leto, na katero se pogodba nanaša.«.

V Zakonu o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji se v prvem odstavku 3. člena 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. avtocesta je avtocesta ali hitra cesta, kot je določena v zakonu, ki ureja ceste ali druga državna cesta, kot je določena v zakonu, ki ureja ceste, in ki je bila načrtovana v nacionalnem programu, ki ureja izgradnjo avtocest;«.

V šestem odstavku 8. člena se prvi stavek črta.

V drugem odstavku 9. člena se za b) točko doda nova c) točka, ki se glasi: »c) izdajanje smernic in mnenj k občinskim prostorskim aktom, ki posegajo v območja avtocest in zemljišč, na katerih ima DARS stavbno ali lastninsko pravico v skladu s tem zakonom. V teh primerih je DARS ne glede na določbe zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, nosilec urejanja prostora.«.

Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:

(1)DARS vsako leto pripravi načrt izvajanja koncesije za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje avtocest ter ga predloži v soglasje ministrstvu, pristojnemu za promet.

(2)Minister, pristojen za promet, lahko zaradi zagotavljanja varnosti in pretočnosti prometa po avtocestah naloži DARS izvedbo ali način izvedbe določene naloge, ki izhaja iz koncesijskega razmerja, ter določi rok za izvedbo.«.

10. člen se spremeni tako, da se glasi: Viri sredstev za izvajanje nalog iz 4. člena tega zakona se zagotavljajo v državnem proračunu iz namenske postavke, na kateri se zbirajo sredstva iz naslova nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, ki se plačuje v skladu s tem zakonom.«.

V tretjem odstavku 15. člena se besedilo »in je neodplačna« črta.

V Zakonu o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja se naslov poglavja »2. OBSEG VARČEVANJA« in 5. do 10. člen črtajo.

Prvi odstavek 11. člena se črta. Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo prvi do tretji odstavek.

12. člen se črta.

Tretji odstavek 24. člena se črta.

Naslov poglavja »4.a SUBVENCIJE« in 26.a do 26.i člen se črtajo.

40. člen se črta.

V Stanovanjskem zakonu se tretji odstavek 121.b člena spremeni tako, da se glasi: »(3) Pri izračunu pripadajoče subvencije se upoštevajo najvišje priznane tržne najemnine, določene s podzakonskim predpisom, ki ga izda minister, pristojen za prostor, neprofitna najemnina pa se prizna v višini 3,00 eurov za m 2 stanovanjske površine.«.

175. člen se spremeni tako, da se glasi: Prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih in prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so bila pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji z odločbo vrnjena prvotnim lastnikom, gredo iste pravice kot najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih.«.

175.a člen se črta.

V Zakonu o prevozih v cestnem prometu se v prvem odstavku 3. člena za 31. točko doda nova 31.a točka, ki se glasi: »31.a »organ JPP« je ministrstvo, pristojno za promet;«.

Prvi in drugi odstavek 4. člena se spremenita tako, da se glasita: »(1) Strokovno‑tehnične, organizacijske, razvojne in določene upravne naloge s področja prevozov potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu ter izvajanja gospodarskih javnih služb, določenih v tem zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)Ministrstvo opravlja zlasti naslednje naloge:

-        priprava predlogov zakonov in izdajanje podzakonskih predpisov s področja cestnih prevozov blaga in s področja prevozov potnikov v javnem potniškem prometu;

-        vodenje prometne politike na področju cestnih prevozov;

-        vodenje evidenc in registrov iz 15. člena tega zakona;

-        pridobivanje in izmenjava dovolilnic od drugih držav;

-        nadzor nad porabo sredstev, ki jih država zagotavlja za izvajanje gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom;

-        spremljanje stanja in razmer na trgu prevoznih storitev ter razvojne naloge s področja cestnih prevozov;

-        izdaja odločb o prepovedi izvajanja prevozov v Republiki Sloveniji tujemu prevozniku;

-        opravlja naloge nacionalne kontaktne točke in izmenjuje informacije z drugimi državami članicami v skladu s 18. členom Uredbe Sveta 1071/2009;

-        izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj za opravljanje kabotaže;

-        izdaja dovoljenj in aktov, določenih s tem zakonom in predpisi Skupnosti s področja cestnih prevozov;

-        izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj za opravljanje kabotaže;

-        izdaja in odvzem dovoljenj ter izvajanje drugih upravnih nalog organov države članice v skladu z Uredbo 1073/2009/ES, razen če ta zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Sveta 56/83/EGS, Uredbo Sveta 3916/90/EGS, Uredbo Sveta 3916/EGS, Uredbo 1072/2009/ES, razen če zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Komisije 2121/98/ES in Uredbo Komisije 792/94/ES;

-        izdaja dovolilnic in potniških spremnic za občasne prevoze v mednarodnem cestnem prometu;

-        izdaja in odvzem dovoljenj za izmenične prevoze v mednarodnem cestnem prometu;

-        izvaja druge upravne naloge po mednarodnih sporazumih s področja prevozov potnikov in blaga v cestnem prometu, ki jih je Republika Slovenija sklenila z drugimi državami, razen če ta zakon ne določa drugega pristojnega organa;

-        vodenje registra mednarodnih linij in voznih redov;

-        strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb prevoza potnikov;

-        izvajanje financiranja gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom;

-        usklajevanje projekta enotne vozovnice v javnem potniškem prometu;

-        usklajevanje in določanje voznih redov v javnem potniškem prometu;

-        vodenje registra linij in voznih redov;

-        ministrstvu predlaga cene prevoznih storitev v javnem potniškem prometu;

-        razvijanje javnega potniškega prometa in načrtovanje ter pospeševanje gospodarskih javnih služb;

-        priprava strokovnih podlag za določitev standardov minimalne dostopnosti do javnega potniškega prometa;

-        priprava in izvedba javnih razpisov potreb po prevozih v javnem potniškem prometu;

-        izvajanje postopkov v zvezi s podeljevanjem koncesij oziroma naročanja prevozov;

-        priprava koncesijskih aktov in koncesijskih pogodb oziroma sklepanje pogodb o izvajanju gospodarske javne službe;

-        vodenje centralne zbirke podatkov sistema voznega reda in registra javnega potniškega prometa;

-        prevzem skrbništva nad daljinarjem;

-        druge naloge, določene s tem zakonom ali drugim predpisom.«. Tretji odstavek se črta.

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ministrstvo na podlagi tega zakona vodi naslednje evidence in register:

-        evidenco izdanih licenc, licenc Skupnosti ter njihovih izdanih izvodov;

-        evidenco voznikov, ki so usposobljeni za vožnjo motornih vozil za prevoz potnikov ali blaga v cestnem prometu;

-        evidenco vozil, za katera je izdan izvod licence, s katerimi domači prevozniki opravljajo prevoze v cestnem prometu;

-        evidenco izdanih potrdil za opravljanje mednarodnih prevozov potnikov za lastne potrebe;

-        evidenco izdanih dovolilnic za mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu;

-        evidenco izdanih potrdil za voznike, ki so državljani države, ki ni članica Skupnosti, ki delajo pri domačem prevozniku;

-        evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje linijskih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu;

-        evidenco izdanih dovolilnic za opravljanje občasnih in izmeničnih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu;

-        nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza, katerim je izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v skladu s 16. členom Uredbe 1071/2009/ES in opravlja vnose določene v Uredbah 1072/2009/ES in 1073/2009/ES;

-        register voznih redov v notranjem linijskem prometu;

-        register posebnih linijskih prevozov.«. Drugi odstavek se črta.

Drugi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Voznik avtobusa in vozila, ki opravlja stalne izvenlinijske prevoze, ter voznik avtotaksi vozila mora imeti v vozilu pogodbo o zaposlitvi.«.

V drugem odstavku 53. člena se beseda »direkcije« nadomesti z besedo »ministrstva«.

V drugem odstavku 54. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Posebni linijski prevoz potnikov se izvaja praviloma z avtobusi na podlagi sklenjene pisne pogodbe med naročnikom prevoza in prevoznikom, pri čemer je naročnik prevoza pravna oseba in fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost.«. V tretjem odstavku se beseda »direkcijo« nadomesti z besedo »ministrstvo«. V petem odstavku se črta besedilo »in za prevoz dijakov v šolo in iz nje«, besedilo »organ JPP« v različnih sklonih pa se nadomesti z besedo »ministrstvo« v ustreznem sklonu.

V tretjem odstavku 57.a člena se črta beseda »lahko«.

V drugem odstavku 73. člena se beseda »direkciji« nadomesti z besedo »ministrstvu«.

V Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo se naslov zakona spremeni tako, da se glasi: »Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo«.

1. člen se spremeni tako, da se glasi: S tem zakonom se v proračunu Republike Slovenije določi način zagotavljanja namenskih sredstev za izvedbo investicij in vzdrževanja prometne infrastrukture v obdobju od leta 2010 do leta 2023.«.

3. člen se spremeni tako, da se glasi: Viri, zagotovljeni po tem zakonu, so namenjeni za izvedbo investicij in vzdrževanja prometne infrastrukture, v skladu z Načrtom razvojnih programov državnega proračuna.«.

V 3.a členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Prevzemanje obveznosti v breme virov, zagotovljenih po tem zakonu, je mogoče do višine sprejetih pravic porabe na projektih, vključenih v Načrt razvojnih programov državnega proračuna.«.

V Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje‑Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije se v 7.a členu tretja, četrta, peta in šesta alineja spremenijo tako, da se glasijo: »– za leto 2012                   7.000.000 eurov – za leto 2013                     5.000.000 eurov – za leto 2014                     5.000.000 eurov – za leto 2015                     5.000.000 eurov.«.

V Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin se v drugem odstavku 11. člena beseda »obvestilom« nadomesti z besedilom »objavo na spletu«. Doda se nov drugi stavek, ki se glasi: »Seznanitev s končnim izračunom vrednosti nepremičnin pristojni organ omogoča tudi z vpogledom podatkov pri tem organu.« Tretji odstavek se črta. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Zoper končno izračunano vrednost iz prejšnjega odstavka ni ugovora.«.

V Zakonu o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije se za petim odstavkom 11. člena doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Iz sredstev državnega proračuna, ki jih agencija pridobi na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo in znanost, se lahko financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije (programski stroški agencije), ne pa tudi delovanje agencije (stroški tekočega poslovanja agencije). Izjemoma se lahko, v primeru da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega proračuna financira stroške dela do največ treh zaposlenih.«.

V Zakonu o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije se za drugim odstavkom 20. člena doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Iz sredstev državnega proračuna, ki jih agencija pridobi na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo, se lahko financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije (programski stroški agencije), ne pa tudi delovanja agencije (stroški tekočega poslovanja agencije). Izjemoma se lahko, v primeru da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega proračuna financira stroške dela do največ treh zaposlenih.«.

V Zakonu o policiji se za 54. členom doda nov 54.a člen, ki se glasi: Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice morajo policiji za vpogled ali posredovanje podatkov iz evidenc policije o kršiteljih in prekrških, o kaznivih dejanjih, o dogodkih in elektronskih zapisnikih policije o prometnih nesrečah, ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, plačati nadomestilo, v znesku, ki ga določi minister. Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice zahteve za podatke iz prejšnjega stavka ne smejo prenesti na oškodovanca.«.

V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se besedilo 28. člena spremeni tako, da se glasi: »Za namen izvajanja naslednjih nalog:

-        priprava strokovnih podlag za odločanje o zadevah iz pristojnosti strokovnih svetov in ministrstva,

-        razvoj, uvajanje in spremljava ter evalvacija kurikula,

-        razvojno raziskovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja,

-        razvoj kakovosti na vseh ravneh izobraževanja,

-        spremljava in evalvacija vzgojno‑izobraževalnega dela ter upravljanja in vodenja vzgojno‑izobraževalnih zavodov,

-        izvajanje svetovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja,

-        organiziranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev in ravnateljev,

-        izvajanje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami,

-        pomoč uporabnikom pri pripravi mednarodnih projektov,

-        izvajanje zunanjih preverjanj znanja,

-        šolske in obšolske dejavnosti,

-        mobilnost mladine in zaposlenih v vzgoji in izobraževanju,

-        organizacija šolskih tekmovanj,

-        muzejska dejavnost na področju vzgoje, izobraževanja, športa in

-        drugih nalog s področja vzgoje in izobraževanja se lahko ustanovijo javni zavodi. Akte o ustanovitvi javnih zavodov za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka sprejme Vlada Republike Slovenije.«.

29. člen se črta.

V drugem odstavku 54. člena se številka »60« nadomesti z besedo »osmih«.

106. člen se spremeni tako, da se glasi: Program za izobraževanje in usposabljanje za ravnateljski izpit in vsebino ravnateljskega izpita določi minister na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Za ravnateljski izpit se lahko prizna tudi opravljen podiplomski študijski program, za katerega Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje ugotovi, da zagotavlja znanja, določena za ravnateljski izpit. Javni zavod, ki je pooblaščen za izvajanje programa iz prvega odstavka tega člena, enkrat letno objavi razpis za vpis in določi roke za opravljanje ravnateljskega izpita.«.

V Zakonu o visokem šolstvu se peti odstavek 32. člena spremeni tako, da se glasi: »Samostojni visokošolski zavod spreminja obvezne sestavine študijskih programov po enakem postopku, kot se sprejemajo, v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Univerza obvezne sestavine študijskih programov spreminja sama. O spremembah obveznih sestavin študijskih programov univerza seznani Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v 30 dneh od njihovega sprejema.«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Spremembe obveznih sestavin študijskih programov začnejo veljati z naslednjim študijskim letom, če so sprejete pred objavo razpisa za vpis.«. Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.

V šesti alinei 51.f člena se besedilo »študijskih programov« nadomesti z besedilom »obveznih sestavin študijskih programov samostojnih visokošolskih zavodov«.

V enajstem odstavka 51.h člena se sedma alinea spremeni tako, da se glasi: »– odloča o akreditacijah študijskih programov visokošolskih zavodov in daje soglasje k spremembam obveznih sestavin študijskih programov samostojnih visokošolskih zavodov,«.

V prvem odstavku 70. člena se druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,«. Sedma alinea se spremeni tako, da se glasi: »– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,«. Za sedmo alineo se dodata novi osma in deveta alinea, ki se glasita: »– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, – ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na drugo in sedmo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.«. Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »V primerih iz druge, četrte, sedme in osme alinee prvega  odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.« Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V Zakonu o osnovni šoli se tretji odstavek 17. člena spremeni tako, da se glasi: »Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši.«.

Prvi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznega tujega jezika.«.

20.a člen se spremeni tako, da se glasi: Šola za učence od 4. do 9. razreda izvaja pouk neobveznega drugega tujega jezika v obsegu dveh ur na teden. Učenec se v pouk neobveznega drugega tujega jezika vključi prostovoljno. Ko se učenec vključi v pouk neobveznega drugega tujega jezika, ga mora obiskovati do konca pouka v tekočem šolskem letu. Za učence v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom šola ne izvaja pouka neobveznega drugega tujega jezika.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi: Učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti. V 4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom, organizira v manjših učnih skupinah. V 8. in 9. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk vse leto organizira z razporeditvijo učencev v manjše učne skupine. Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka v skladu s prejšnjim odstavkom, učitelj pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela, delo z učenci diferencira glede na njihove zmožnosti.«.

Za drugim odstavkom 61. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Znanje učencev pri neobveznem drugem tujem jeziku se ne ocenjuje.«. Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

Četrti in peti odstavek 63. člena se spremenita tako, da se glasita: »Učence 6. in 9. razreda, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, šola obvesti o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja. Šola ob zaključku pouka učencu izroči obvestilo o sodelovanju pri pouku neobveznega drugega tujega jezika, interesnih in drugih dejavnostih šole.«.

Besedilo 64. člena se spremeni tako, da se glasi: »V 6. in 9. razredu se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo standardi znanja, določeni z učnim načrtom (v nadaljnjem besedilu: nacionalno preverjanje znanja). Nacionalno preverjanje znanja je za učence 6. in 9. Razreda obvezno. V 6. razredu osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in prvega tujega jezika. V 9. razredu osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister. Tretji predmet določi minister tako, da v mesecu septembru izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda izbere največ štiri predmete in določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje na posamezni šoli. Osnovna šola starše pisno obvesti o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanja. Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so dodatna informacija o znanju učencev. Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Za učence zasebnih šol in šol, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih, je tretji predmet pri nacionalnem preverjanju znanja prvi tuji jezik. Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in se prvič vključijo v osnovno šolo v Republiki Sloveniji v 6. in 9. razredu, opravljajo v tem šolskem letu nacionalno preverjanje znanja prostovoljno. Nacionalno preverjanje znanja je za odrasle prostovoljno. Podrobnejše določbe o izvajanju nacionalnega preverjanja znanja izda minister.«.

Prvi odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na določbe 64. člena tega zakona je v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom nacionalno preverjanje znanja za učence prostovoljno. V 6. in 9. razredu šola izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in matematike, v 9. razredu pa tudi iz tretjega predmeta, ki ga določi minister.«.

Drugi odstavek 75. člena se spremeni tako, da se glasi: »Učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in so izpolnili osnovnošolsko obveznost, lahko ne glede na določbo prvega odstavka 55. člena tega zakona nadaljujejo izobraževanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja še največ 11 let, vendar največ do 26. leta starosti.«.

Besedilo 83. člena se spremeni tako, da se glasi: »Osnovna šola izda učencem 1. in 2. razreda spričevala z opisnimi ocenami in učencem od 3. do 9. razreda spričevala s številčnimi ocenami. Učencem, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, od 1. do 3. razreda osnovna šola izda spričevala z opisnimi ocenami, učencem od 4. do 9. razreda pa spričevala s številčnimi ocenami. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v program osnovne šole, se to v spričevalu navede ter se pri tem predmetu 1. in 2. razreda zapiše opisno oceno, od 3. do 9. razreda pa številčno oceno. Učencem, ki se izobražujejo v zasebni osnovni šoli, osnovna šola izda spričevala z ocenami, kot to določa program, po katerem se izobražujejo.«.

V desetem odstavku 95. člena se šesta alinea spremeni tako, da se glasi: »– zaključne ocene učenca pri posameznih predmetih v 6. in 9. razredu, pri predmetih tehnika in tehnologija ter domovinska in državljanska kultura in etika pa zaključni oceni iz 8. razreda.«.

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 87/11) se 45. člen spremeni tako, da se glasi: Postopno uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta se za učence 1. razreda začne izvajati 1. septembra 2013. V šolskih letih 2013/2014 in 2014/2015 se uvede postopno uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred v osnovnih šolah, katerim izvajanje programa določi minister s sklepom. Načrt in pogoje uvajanja podrobneje določi minister najkasneje do 28. februarja 2013. V šolskem letu 2015/2016 se prične izvajati prvi tuji jezik kot obvezen predmet v skladu s predmetnikom za vse učence, ki so vpisani v 1. razred.«.

Besedilo 46. člena se spremeni tako, da se glasi: »Učenci 9. razreda v šolskem letu 2013/2014 opravljajo nacionalno preverjanje znanja v skladu z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 107/10).«.

48. člen se spremeni tako, da se glasi: 31. avgusta 2012 prenehajo veljati Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 63/06), Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 76/08) in Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 47/08 in 12/11). Določbe 12., 13. in 14. člena Pravilnika o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli se uporabljajo do 31. avgusta 2015.«.

Besedilo 49. člena se spremeni tako, da se glasi: »1. septembra 2012 se začnejo uporabljati določbe 8., 10., 11., 12., 12.a, 17., 19.a, 26., 29., 32., petega odstavka 33. člena, 36., 40., 44., 49., 60.f, 65., prvega, drugega in tretjega odstavka 69. člena, prvega in drugega odstavka 75. člena, 84., 84.a, 86., 87., 89., 90., 91. člena in druga alinea 101. člena zakona. 1. septembra 2013 se začnejo uporabljati določbe 16., 18., 18.a, 20., 20.a, drugega odstavka 28. člena, 38. (razen drugega stavka šestega odstavka), 39.a, 61., 63., 64., prvega odstavka 67. člena, prvega in drugega odstavka 35. člena, četrtega in petega odstavka 69. člena, prvega, drugega in tretjega odstavka 83. člena in šesta alinea desetega odstavka 95. člena zakona.«.

V Zakonu o vrtcih se za 24.a členom doda nov 24.b člen, ki se glasi: Varuhu predšolskih otrok se iz proračuna občine zagotavljajo sredstva za namen sofinanciranja plačil staršev za varstvo otroka, ki ni bil sprejet v javni vrtec in je uvrščen na čakalni seznam. Varuhu pripadajo sredstva v višini 20 % cene programa, v katerega bi bil otrok vključen, če bi bil sprejet v vrtec. Sredstva zagotavlja občina, v kateri imajo otrokovi starši stalno prebivališče oziroma občina, v kateri ima otrok stalno prebivališče skupaj z vsaj enim od staršev, za čas, ko je otrok uvrščen na čakalni seznam javnega vrtca. Javni vrtec, v katerega je otrok vpisan, je dolžan občini na njeno zahtevo posredovati vse podatke iz čakalnega seznama, na podlagi katerega se otroku prizna upravičenje do sofinanciranja varstva otrok. Podrobnejše pogoje za sofinanciranje plačil staršev za varstvo otrok pri varuhu se določi v pogodbi, ki jo skleneta občina in varuh.«.

Drugi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi: »Iz državnega proračuna se vrtcem v skladu s četrtim odstavkom 32. člena tega zakona zagotavljajo sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtec hkrati vključenega dva ali več otrok.«.

Četrti odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi: »Plačilo staršev za vrtec se določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva ali več otrok, plačajo za mlajšega otroka 30 % plačila, ki jim je določeno v skladu z zakonom kot znižano plačilo vrtca, za vsakega nadaljnjega mlajšega otroka pa so plačila oproščeni. Sredstva v višini razlike do znižanega plačila vrtca, se vrtcem zagotavljajo iz državnega proračuna.«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Vrtci vodijo evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil staršev iz četrtega odstavka tega zakona v skladu s 46.a členom tega zakona.«.

Šesti odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če je v javno veljavni program zasebnega vrtca vključen več kakor en otrok iz družine, so starši za mlajše otroke upravičeni do sofinanciranja iz državnega proračuna v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v vrtec, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca.«.

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 25/08) se drugi in tretji odstavek 31. člena črtata.

V Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami se v 53. členu besedilo »1. septembra 2012.« nadomesti z besedilom »1. decembra 2012.«.

V Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji se v prvem odstavku 1. člena prva alineja spremeni tako, da se glasi: »– 1. januar, novo leto«.

V Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu se peti odstavek 18. člena spremeni tako, da se glasi: »Vnaprejšnja pavšalna odškodnina iz prejšnjega odstavka znaša 8,5 % od obračunane kosmate zavarovalne premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje.«.

V Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč se drugi odstavek 4. člena črta.

V petem odstavku 17. člena se besedilo »ali oseba zasebnega prava« nadomesti z besedilom », ali v lasti osebe zasebnega prava«.

Prvi odstavek 26. člena se spremeni tako, da glasi: »(1) Za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli od sredstev, predvidenih v programu odprave posledic škode v kmetijstvu, za odpravo posledic naravne nesreče največ 60 %, če gre za odpravo posledic naravne nesreče in je objekt zavarovan.«. V drugem odstavku se tretja alineja črta.

V Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane se za drugim odstavkom 7. člena dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Ne glede na določbi prejšnjih dveh odstavkov upravičenci nimajo pravice do subvencioniranega obroka od 15. julija do vključno 15. avgusta. Subvencionirani obroki se lahko nudijo le od 8.00 ure do 20.00 ure.«.

V Zakonu o štipendiranju se v 26. členu prva alineja črta.

27. člen se črta.

V Zakonu o urejanju trga dela se četrti odstavek 9. člena črta. Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

Prvi odstavek 62. člena se spremeni tako, da se glasi: »Denarno nadomestilo se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove.«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 eurov.«.

V prvem odstavku 64. člena se četrta alineja črta.

V Zakonu o vojnih invalidih se v 11. členu 6. točka črta.

30. člen se črta.

V prvem odstavku 54. člena se za besedilom »pred zdravniško komisijo« črta besedilo »ali zaradi zdraviliškega in klimatskega zdravljenja«. V drugem odstavku se za besedilom »če mu je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo« črta besedilo »ali mu je določen spremljevalec za pot na zdraviliško in klimatsko zdravljenje«. Tretji odstavek se črta.

Besedilo 86. člena se spremeni tako, da se glasi: »Invalidnina in družinska invalidnina, dodatek za posebno invalidnost, dodatek za pomoč in postrežbo, invalidski dodatek in družinski dodatek ter oskrbnina se izplačujejo v mesečnih zneskih prvega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec.«.

Besedilo 95. člena se spremeni tako, da se glasi: »O pravicah po tem zakonu odloča upravna enota po dokončnosti odločbe o priznanju statusa vojnega invalida oziroma priznanju pravice do družinske invalidnine.«.

101., 102. in 103. člen se črtajo.

V Zakonu o vojnih veteranih se v 5. členu 5. točka črta.

Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »Pravico do varstva po tem zakonu ima vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti.«. Četrti odstavek se črta.

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vojnemu veteranu se zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.«.

16. člen se črta.

28. člen se črta.

V Zakonu o žrtvah vojnega nasilja se v 8. členu 2. in 3. točka črtata.

11. člen se črta.

12. člen se črta.

Tretji odstavek 22. člena se črta.

V Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se za 37. členom doda nov 37.a člen, ki se glasi: »(1) Odločba, s katero se odloči o pravici po tem zakonu, se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi.

(2)Odločba iz prejšnjega odstavka je izvršljiva z dnem odpreme odločbe vlagatelju.«.

Za 42.b členom se doda nov 42.c člen, ki se glasi:

(1)Upravičenec se lahko odpove pravici do javnih sredstev tudi po vročitvi odločbe, s katero mu je bila priznana pravica. V tem primeru center za socialno delo izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o priznanju pravice, s prvim dnem naslednjega meseca, v katerem se je upravičenec odpovedal pravici ali s prvim dnem naslednjega meseca po mesecu zadnjega plačila, če je le to bilo izplačano po mesecu, v katerem se je upravičenec odpovedal pravici.

(2)V primeru odpovedi iz prejšnjega odstavka vlagatelj ne more uveljavljati iste pravice v obdobju, za katerega mu je bila priznana pravica in ki je bila z odločbo iz prejšnjega odstavka razveljavljena.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko vlagatelj vedno uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči oziroma otroškega dodatka, če izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči.«.

V Zakonu o verski svobodi se v prvem odstavku 27. člena število »60« nadomesti s številom »48«.

V Zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov se za četrtim odstavkom 7. člena dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Sodišča in izvajalci alternativnega reševanja sporov smejo na seznam uvrstiti tudi sodnike, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na seznam iz 8. člena tega zakona.

(6)Sodnik, ki je uvrščen na seznam, sme izvajati mediacijo le v sporu, v katerem ni pristojen za nobenega od sodnih postopkov, povezanih s tem sporom.«.

Za tretjim odstavkom 13. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Stroške izobraževanja in usposabljanja iz prejšnjega odstavka krijejo nevtralne tretje osebe same.«.

Za prvim odstavkom 17. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Sodniku, ki izvaja alternativno reševanje sporov med delovnim časom, ne pripadata nagrada in povračilo potnih stroškov iz prejšnjega odstavka.«.

Drugi in tretji odstavek 21. člena se črtata.

V Zakonu o pravniškem državnem izpitu se 19.b člen spremeni tako, da se glasi: Stroške izpita krije kandidat. Stroške mora plačati najpozneje v osmih dneh po izstavitvi računa. Višino stroškov predpiše minister, pristojen za pravosodje, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita. V odločbi, s katero se posameznemu kandidatu dovoli pristop k izpitu, se določi višina stroškov izpita, ki jih mora kandidat plačati na podlagi izstavljenega računa, in navede rok plačila. Če račun ni plačan v roku iz prejšnjega odstavka, kandidatu ni dovoljen pristop k izpitu, na kar se kandidata posebej pisno opozori v odločbi. Če se kandidat iz upravičenih razlogov ne udeleži izpita ali iz upravičenih razlogov odstopi med opravljanjem izpita, se mu del stroškov vrne. Višino vračila določi minister, pristojen za pravosodje, upoštevajoč fazo izpita, v kateri kandidat odstopi od izpita ali se je ne udeleži.«.

V Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju se prvi in drugi odstavek 49. člena črtata.

V Zakonu o javnih uslužbencih se osmi odstavek 83. člena spremeni tako, da se glasi: »(8) Uradniku, ki mu preneha položaj po četrtem odstavku tega člena ali je razrešen po petem odstavku tega člena, pa pred imenovanjem na položaj ni imel statusa uradnika pri istem delodajalcu, predstojnik lahko do izteka dobe imenovanja na položaj zagotovi delovno mesto v istem ali drugem organu, na katerem se delo opravlja v nazivu iste stopnje, kot se opravlja delo na položaju, ki je uradniku prenehal. V primeru, da mu predstojnik takšnega delovnega mesta ne zagotovi, uradniku s prenehanjem položaja preneha delovno razmerje, ima pa pravico do odpravnine v višini ene povprečne mesečne bruto plače, kot jo je prejemal do prenehanja položaja, za vsako polno leto do izteka dobe imenovanja na položaj. Če uradniku do izteka dobe imenovanja na položaj manjka manj kot eno leto, ima pravico do sorazmernega deleža odpravnine iz prejšnjega stavka.«.

V Zakonu o dohodnini se prvi odstavek 122. člena spremeni tako, da se glasi: »(1) Stopnje dohodnine za davčno leto so: če znaša neto letna davčna osnova v eurih znaša dohodnina v eurih nad do     7.841   16 %   7.841 18.534 1.254,56 + 27 % nad 7.841 18.534   4.141,67 + 41 % nad 18.534 če znaša neto letna davčna osnova v eurih znaša dohodnina v eurih nad do 7.841 16 % 7.841 18.534 1.254,56 + 27 % nad 7.841 18.534 4.141,67 + 41 % nad 18.534

V prvem odstavku 132. člena se število »20« nadomesti s številom »25«.

V Zakonu o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov se v prvem odstavku 14. člena število »20« nadomesti s številom »25«.

V Zakonu o davku na vodna plovila se za 5. členom doda nov 5.a člen, ki se glasi:

(1)Od plovil iz 2. člena tega zakona davčni zavezanci iz 4. člena tega zakona, poleg davka od plovil, plačujejo tudi dodatni davek od plovil.

(2)Prihodki od dodatnega davka od plovil pripadajo proračunu Republike Slovenije.

(3)Dodatni davek od plovil se ugotovi na način, kot je določen s 5. členom tega zakona, pri čemer se za določitev davčne obveznosti upoštevajo zneski iz naslednje tabele: Razred dolžine plovila (v metrih) Splošni del obveznosti za plovilo (v eurih) Obveznost za vsak meter plovila (v eurih) Obveznost za vsak kilovat moči pogona (v eurih) Nad Do 5 8 2,00 0,50 0,10 8 12 10,00 2,00 1,00 12   20,00 3,50 2,00 Razred dolžine plovila Splošni del obveznosti za plovilo Obveznost za vsak meter plovila Obveznost za vsak kilovat moči pogona Nad Do 5 8 2,00 0,50 0,10 8 12 10,00 2,00 1,00 12 20,00 3,50 2,00

(4)Pri ugotavljanju davčne obveznosti iz naslova dodatnega davka od plovil se smiselno upoštevajo določbe 6. do 8. člena in 10. do 13. člena tega zakona.«.

Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Davčno obveznost, ugotovljeno v skladu z drugim in četrtim odstavkom 5. člena tega zakona, se glede na življenjsko dobo plovila zniža za 5 % za vsako dopolnjeno leto starosti plovila, vendar preostanek davčne obveznosti ne sme biti nižji od 50 % davčne obveznosti za novo plovilo.«. Drugi in tretji odstavek se črtata. Dosedanji četrti odstavek postane drugi odstavek.

V prvem odstavku 9. člena se v šesti alinei vejica in besedilo »leto vgradnje oziroma namestitve« črtata.

V Zakonu o davku na motorna vozila se za 6.a členom doda nov 6.aa člen, ki se glasi: Od motornih vozil iz 3. člena tega zakona davčni zavezanci iz 4. člena tega zakona poleg davka na motorna vozila plačujejo tudi dodatni davek na motorna vozila (v nadaljnjem besedilu: dodatni davek). Prihodki od dodatnega davka pripadajo proračunu Republike Slovenije. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na oprostitev plačila davka in na pravico do vračila davka, se nanašajo tudi na dodatni davek. Dodatni davek se plačuje od davčne osnove, določene v skladu s prvim do tretjim odstavkom 6. člena tega zakona. Stopnja dodatnega davka za motorna vozila iz tarifnih oznak 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90, razen za trikolesa in štirikolesa, je odvisna od prostornine motorja in znaša: Prostornina motorja (v cm3) Stopnja dodatnega davka (%) od davčne osnove Od Do   2.499 0 2.500 2.999 8 3.000 3.499 10 3.500 3.999 13 4.000   16 Prostornina motorja Stopnja dodatnega davka Od Do 2.499 0 2.500 2.999 8 3.000 3.499 10 3.500 3.999 13 4.000 16 Stopnja dodatnega davka za motorna vozila iz tarifne oznake 8711 ter za trikolesa in štirikolesa je odvisna od prostornine motorja in znaša: Prostornina motorja (v cm3) Stopnja dodatnega davka (%) od davčne osnove Od Do   999 0 1.000   5 Prostornina motorja Stopnja dodatnega davka Od Do 999 0 1.000 5 Pri ugotavljanju davčne obveznosti iz naslova dodatnega davka in drugih vprašanj postopka se smiselno upoštevajo 7. do 10. člen in 14. člen tega zakona. Davčni zavezanci, ki v skladu s tem zakonom obračunavajo svojo davčno obveznost mesečno, v davčnem obračunu ločeno izkažejo tudi obveznost iz naslova dodatnega davka v skladu s tem členom.«.

V drugem odstavku 8. člena se za besedilom »moči motorja v kW,« doda besedilo »prostornini motorja v ccm,« ter za besedama »stopnji davka« beseda »in« nadomesti z vejico, na koncu pa črta pika in doda besedilo »ter o stopnji dodatnega davka in znesku obračunanega dodatnega davka. V četrtem odstavku se za besedilom »moč motorja v kW,« doda besedilo »prostornina motorja v ccm,« ter za besedama »stopnja davka« beseda »in« nadomesti z vejico, na koncu odstavka pa črta pika in doda besedilo »ter stopnja dodatnega davka in znesek obračunanega dodatnega davka.«.

V tretjem odstavku 8.a člena se za besedilom »moči motorja v kW,« doda besedilo »in prostornini motorja v ccm,«.

V drugem odstavku 11.a člena se v četrti alineji za besedama »in moč« doda besedi »ter prostornina«.

V Zakonu o lokalni samoupravi se šesti odstavek 34.a člena spremeni tako, da se glasi: »Članu občinskega sveta, razen podžupanu, pripada sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 7,5 % plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.«. III. DEL TRAJNI UKREPI

(1)Ne glede na določbe sedmega in devetega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti) se z namenom zagotovitve zadostnega obsega sredstev za štipendije, ki se podeljujejo na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09 in 62/10 – ZUPJS), s tem zakonom ustanovi proračunski sklad ministrstva, pristojnega za delo (v nadaljnjem besedilu: proračunski sklad ministrstva).

(2)Viri financiranja proračunskega sklada ministrstva so:

-        dajatev iz študentskega dela,

-        drugi prihodki iz javnih sredstev in sredstev evropskih strukturnih skladov in

-        donacije.

(3)Obresti od upravljanja s sredstvi proračunskega sklada ministrstva so prihodek proračunskega sklada ministrstva.

(1)Ne glede na določbo šestega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije), obračunavajo 23 odstotno koncesijsko dajatev od prejemkov, izplačanih tem osebam.

(2)Ne glede na določbe sedmega, osmega in desetega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti: a)     organizacije iz prejšnjega odstavka do 31. decembra 2012 namenijo:

-  63 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva,

-  17,4 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se priznajo stroški v višini 19,6 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve; b)     organizacije iz prejšnjega odstavka od 1. januarja 2013 namenijo:

-  67 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva,

-  16,5 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se priznajo stroški v višini 16,5 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve.

(3)Če je znesek obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve, namenjen za delovanje Študentske organizacije Slovenije, v posameznem letu nižji od 80 odstotkov zneska obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve, katerega je Študentska organizacija Slovenije prejela v letu 2011, se razlika do tega deleža zagotovi iz sredstev proračunskega sklada ministrstva in se izplača Študentski organizaciji Slovenije v šestih enakih obrokih v obdobju od meseca marca do meseca avgusta naslednjega koledarskega leta.

(črtan)

(črtan)

S tem zakonom se ureja obveznost plačevanja davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč.

Prihodki od davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč pripadajo proračunu Republike Slovenije.

(1)Z davkom na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč se obdavči kapitalski dobiček od prodaje zemljišč, ki se ob odsvojitvi štejejo za zemljišča za gradnjo stavb.

(2)Zemljišča za gradnjo stavb za namene tega zakona so zemljišča, ki so kot zemljišča za gradnjo stavb evidentirana v registru nepremičnin, v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin, ali zemljišča, ki so stavbna zemljišča, za katera občina potrdi, da ustrezajo kriterijem za določitev zemljišč za gradnjo stavb.

(3)Pri ugotavljanju davčne obveznosti se upoštevajo prodaje zemljišč od dneva uveljavitve tega zakona dalje, ne glede na to, kdaj je bilo zemljišče pridobljeno ali kdaj je prišlo do spremembe namembnosti.

Davčni zavezanec za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč je prodajalec zemljišča.

(1)Davčna osnova je razlika med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve. Kot stroški pridobitve oziroma stroški odsvojitve se štejejo stroški, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, priznajo kot stroški odsvojitve oziroma stroški pridobitve kapitala.

(2)Če je bilo zemljišče pridobljeno pred 1. junijem 2012, se kot vrednost zemljišča ob pridobitvi šteje posplošena tržna vrednost, kot bi bila zanj določena na dan 1. junija 2012 s sistemom množičnega vrednotenja ob upoštevanju rabe zemljišča pred spremembo namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb. Ne glede na prejšnji stavek lahko davčni zavezanec dokazuje vrednost zemljišča ob pridobitvi z listino o pridobitvi zemljišča.

(3)Če je vrednost zemljišča ob odsvojitvi, kot jo izkazuje listina o odsvojitvi nižja, kot bi bila posplošena tržna vrednost takega zemljišča ob upoštevanju spremembe namembnosti, se kot vrednost zemljišča ob odsvojitvi šteje posplošena tržna vrednost, kot bi bila na dan odsvojitve določena zemljišču ob upoštevanju spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb.

Davčne stopnje za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča znašajo:

-        25 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo manj kot eno leto,

-        15 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo eno do manj kot tri leta, in

-        5 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo od treh let do vključno deset let.

(1)Davek odmeri davčni organ v rokih in na način, kot je določen za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v primeru odsvojitve nepremičnine.

(2)Napoved za odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč mora zavezanec predložiti na obrazcu za napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti. Davčna obveznost nastane z dnem sklenitve pogodbe o prodaji. Obrazcu mora priložiti dokazilo občine o spremembi namembnosti zemljišča v zemljišče za gradnjo stavb, iz katerega mora biti razviden datum spremembe namembnosti.

(1)Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določene s tem poglavjem zakona, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davčni postopek oziroma davčno službo.

(2)Z globo od 2.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži napovedi za odmero davka v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona.

(3)Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4)Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če ne predloži napovedi za odmero davka v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona.

(1)Ne glede na prvi odstavek 25. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se od 1. septembra 2012 dodatna subvencija v višini 1/6 cene malice ukinja.

(2)Ne glede na določbe Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 43/10) je od 1. septembra 2012 do splošne subvencije upravičen samo tisti učenec oziroma dijak, ki mu je priznana pravica do dodatne subvencije v višini 1/3 cene malice, in sicer od dneva, ko mu je pravica do dodatne subvencije v višini 1/3 cene malice priznana. IV. DEL ZAČASNI UKREPI

Ne glede na drugi odstavek 21. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 94/10 – ZIU in 36/11; v nadaljnjem besedilu: ZFO‑1) se del sredstev za sofinanciranje investicij občin iz prvega odstavka 21. člena ZFO‑1 zagotavlja v letu 2013 in 2014 v višini 4 % skupne primerne porabe občin.

(1)Pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz 4. in 431. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/11 – odločba US in 105/11 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ‑1), ter osnove, ki se usklajujejo na podlagi ZPIZ‑1, se, ne glede na določbe 150.a in 150.b člena ZPIZ‑1, do 31. decembra 2012 ne uskladijo.

(2)(razveljavljen)

(3)(razveljavljen)

(4)(razveljavljen)

(5)Določbe drugega do četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za pokojnine, za katere zagotavlja Republika Slovenija del oziroma celoten del sredstev iz državnega proračuna v skladu z 232. členom ZPIZ-1, in sicer za:

-        pokojnine pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policistov, operativnih delavcev kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, oboroženih pripadnikov narodne zaščite ter pripadnikov enot za zveze Republike in občin, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije;

-        upravičence do dela pokojnine za upoštevanje obdobij pokojninske dobe do 31. 3. 1992 pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ;

-        pokojnine žrtev dachavskih procesov;

-        pokojnine delavcev pri proizvodnji ter predelavi azbesta;

-        dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz 189. člena ZPIZ‑1;

-        dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij, prebitih v invalidskih podjetjih, za katere po 226. členu ZPIZ‑1 niso bili plačani prispevki;

-        dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij pokojninske dobe iz četrtega odstavka iz 193. in 201. člena ZPIZ‑1;

-        dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz 54., 55. oziroma 56. člena ZPIZ‑1.

(6)V obdobju od uveljavitve tega zakona do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda, se letni dodatek iz 136.b člena ZPIZ‑1 izplačuje v naslednjih zneskih:

-        uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 414 eurov, se letni dodatek izplača v višini 367,95 eurov;

-        uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 414,01 eurov do 518 eurov, se letni dodatek izplača v višini 223,56 eurov;

-        uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 518,01 eurov do 622 eurov, se letni dodatek izplača v višini 166 eurov;

-        uživalcem nadomestil iz tretje alinee prvega odstavka 136.b člena ZPIZ‑1, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 622 eurov, se letni dodatek izplača v višini 166 eurov;

-        uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz druge in tretje alinee prvega odstavka 136.b člena ZPIZ‑1, katerih pokojnina oziroma nadomestilo v mesecu izplačila letnega dodatka presega 622,00 eurov se letni dodatek ne izplača.

(1)Ne glede na 2. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) se kot premoženje po ZUPJS ne štejejo osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 8.060,00 eurov za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb.

(2)Ne glede na drugi odstavek 22. člena ZUPJS otroški dodatek glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša mesečno: Dohodkovni razred Povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače Znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18. leta (v eurih) Znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdalj do 18. leta (v eurih)   1. otrok 2. otrok 3. otrok in naslednji otrok 1. otrok 2. otrok 3. otrok in naslednji otrok 1 do 18 % 114,31 125,73 137,18 168,31 179,73 243,55 2 nad 18 % do 30 % 97,73 108,04 118,28 142,73 153,04 206,88 3 nad 30 % do 36 % 74,48 83,25 91,98 110,48 119,25 162,89 4 nad 36 % do 42 % 58,75 67,03 75,47 85,75 94,03 128,58 5 nad 42 % do 53 % 43,24 50,45 57,63 61,24 68,45 92,94 6 nad 53 % do 64 % 27,40 34,29 41,14 39,10 45,99 64,05 Dohodkovni razred Povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače Znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18. leta Znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdalj do 18. leta 1. otrok 2. otrok 3. otrok in naslednji otrok 1. otrok 2. otrok 3. otrok in naslednji otrok 1 do 18 % 114,31 125,73 137,18 168,31 179,73 243,55 2 nad 18 % do 30 % 97,73 108,04 118,28 142,73 153,04 206,88 3 nad 30 % do 36 % 74,48 83,25 91,98 110,48 119,25 162,89 4 nad 36 % do 42 % 58,75 67,03 75,47 85,75 94,03 128,58 5 nad 42 % do 53 % 43,24 50,45 57,63 61,24 68,45 92,94 6 nad 53 % do 64 % 27,40 34,29 41,14 39,10 45,99 64,05

(3)(prenehal veljati)

Ne glede na prvi odstavek 43. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 in 62/10 – ZUPJS; v nadaljnjem besedilu: ZSDP) od uveljavitve tega zakona izplačilo starševskega nadomestila, razen porodniškega nadomestila, ne more biti višje od dvakratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah.

Ne glede na prvi odstavek 44. člena ZSDP od uveljavitve tega zakona starševsko nadomestilo, razen porodniškega nadomestila, za polno odsotnost z dela znaša 90 % osnove. Starševsko nadomestilo znaša 100 % osnove, kadar osnova ne presega 763,06 eurov.

Ne glede na 58. člen ZSDP znaša od uveljavitve tega zakona starševski dodatek 55 % neto minimalne plače.

Ne glede na 64. člen ZSDP ima od uveljavitve tega zakona pravico do pomoči ob rojstvu otroka vsak otrok, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64 % neto povprečne plače skladno z določili ZUPJS, ki se uporabljajo za odločanje o pravici do otroškega dodatka. Za potrebe tega člena centri za socialno delo iz centralne zbirke podatkov iz 49. člena ZUPJS obdelujejo osebne podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju o pravici po tem členu.

Ne glede na prvi odstavek 77. člena ZSDP ima od uveljavitve tega zakona pravico do dodatka za veliko družino eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64 % neto povprečne plače skladno z določili ZUPJS, ki se uporabljajo za odločanje o pravici do otroškega dodatka. Za potrebe tega člena centri za socialno delo iz centralne zbirke podatkov iz 49. člena ZUPJS obdelujejo osebne podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju o pravici po tem členu.

Ne glede na peti odstavek 21.d člena Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo) se nadomestila preživnin ne uskladijo.

Določbe prvega in drugega odstavka 144. člena ter od 145. člena do 150. člena tega zakona veljajo do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda.

(1)Ne glede na prvi odstavek 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre), osnovni znesek minimalnega dohodka od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 znaša 260 eurov.

(2)Ne glede na drugi odstavek 23. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino 13.780 eurov.

(3)Ne glede na 5. točko prvega odstavka 24. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 kot premoženje po ZSVarPre ne upoštevajo osebni avtomobili ali enosledna vozila v vrednosti do višine 8.060 eurov.

(4)Ne glede na 5., 10., 11., 12. in 13. točko prvega odstavka 26. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 višine minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, povečajo za 0,1 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(5)Ne glede na prvi odstavek 27. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780 eurov.

(6)Ne glede na četrti odstavek 32. člena ZSVarPre, 8.a člen in drugi odstavek 9.a člena Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83 ter Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 – ZSVarPre‑A; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP), se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 višina transferjev za osebe, ki jih določa ZDVDTP, določi v višini, kot je določena s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011 (Uradni list RS, št. 57/11), za nadomestilo za invalidnost in za dodatek za tujo nego in pomoč.

(7)Ne glede na 1. točko drugega odstavka 50. člena ZSVarPre se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZSVarPre, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre, od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 poveča za 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(8)Ne glede na 2. točko drugega odstavka 50. člena ZSVarPre se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZSVarPre, od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre, poveča za 0,36 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(9)Ne glede na prvi odstavek in 1. točko četrtega odstavka 51. člena ZSVarPre se višina varstvenega dodatka od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 določi v višini 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(10)Ne glede na 2. točko četrtega odstavka 51. člena ZSVarPre se višina varstvenega dodatka od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 določi v višini 0,36 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10 in 94/10 – ZIU) se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 ne usklajujejo, razen osnovnega zneska minimalnega dohodka iz prve alineje 5. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

(1)To poglavje velja za javne uslužbence in funkcionarje v državnih organih, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: javni sektor).

(2)Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Javni uslužbenci so zaposleni, razen funkcionarjev, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju.

Ne glede na določbe kolektivne pogodbe za javni sektor se višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave tretje in četrte četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah, začne izplačevati s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon.

Odprava zadnje tretjine oziroma četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah funkcionarjev se ne glede na določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in prvega odstavka 9. člena Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10 in 110/11 – ZDIU12) izvede s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon.

Sodniki ustavnega sodišča, generalni sekretar ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci in državni pravobranilci so upravičeni do obračuna in izplačila plače v skladu s plačnim razredom, določenim v 16. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 91/09) s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon.

Ne glede na določbe zakonov, ki določajo višino nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije, se kot osnova za določitev višine nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije upošteva plača funkcionarja, določena v skladu s tem zakonom.

Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Uradni list RS, št. 110/11; v nadaljnjem besedili: Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012) in ne glede na določbo 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in na njegovi podlagi sprejetih predpisov in določb kolektivnih pogodb, ter ne glede na razliko med dejansko in napovedano rastjo cen življenjskih potrebščin, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, se vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice do 1. januarja 2014 ne uskladi.

(črtan)

(črtan)

Ne glede na 16. in 17. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter ne glede na določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letu 2013, v letu 2013 ne napredujejo v višji plačni razred in ne napredujejo v višji naziv.

(1)Ne glede na 16. in 17. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2012 napredujejo v višji plačni razred, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. junijem 2013.

(2)Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2011 in 2012 napredovali v naziv ali višji naziv in niso pridobili pravice do plače v skladu s pridobljenim nazivom, pridobijo pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. junijem 2013.

(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena in ne glede na določbe prejšnjega člena javni uslužbenci in funkcionarji v letu 2012 in 2013 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča, oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.

(1)Določbe od 164. člena do 181. člena tega zakona se uporabljajo do uveljavitve kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, ki bodo sklenjene po sprejetju tega zakona, s katerimi se uredijo povračila stroškov v zvezi z delom in nekateri drugi prejemki.

(2)Javni uslužbenci, za katere povračila stroškov in nekaterih drugih prejemkov ne ureja kolektivna pogodba in funkcionarji (v nadaljnjem besedilu tega podpoglavja: zaposleni), povračila stroškov in druge prejemke prejemajo v skladu s tem zakonom.

(3)Povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom pripadajo zaposlenim pod pogoji in v višini, določeni v tem zakonu, s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon, razen prejemka iz 176. člena tega zakona. V času uporabe tega zakona se za zaposlene v javnem sektorju določbe kolektivnih pogodb, predpisov ter splošnih aktov, ki urejajo povračila stroškov in druge prejemke drugače, ne uporabljajo.

(1)V pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu se zaposlenemu ne glede na določbe splošnih aktov in kolektivnih pogodb ne sme določiti povračila stroškov v zvezi z delom in prejemkov iz delovnega razmerja v drugačni višini, kot jo določa ta zakon.

(2)Če delodajalec ugotovi, da so bili zaposlenemu v nasprotju s prejšnjim odstavkom določeni in izplačani oziroma izplačani višji zneski povračila stroškov iz delovnega razmerja oziroma višji prejemki iz delovnega razmerja, kot bi mu pripadali, je zaposleni dolžan vrniti preveč izplačane zneske. Delodajalec in zaposleni se dogovorita o načinu vrnitve preveč izplačanih zneskov. V primeru, da med delodajalcem in zaposlenim v enem mesecu od pisnega poziva delodajalca ne pride do soglasja, mora delodajalec preveč izplačani znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.

(3)Če je določilo o višini prejemka in povračilu stroškov v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se uporabljajo določbe tega zakona, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa.

(1)Regres za prehrano je povračilo stroškov prehrane med delom.

(2)Višina regresa za prehrano med delom znaša 3,52 eurov.

(3)Izplačilo regresa iz prejšnjega odstavka pripada zaposlenemu za dan prisotnosti na delu, pri čemer se kot dan prisotnosti šteje osem ur.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek je do regresa upravičen tudi zaposleni, ki dela več kot štiri in manj kot osem ur dnevno oziroma dela krajši delovni čas na podlagi zakona.

(5)Če je delovni čas razporejen neenakomerno, se število regresov za prehrano določi tako, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem.

(6)Če zaposleni v določenem mesecu dela preko polnega delovnega časa, mu za vsakih izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa pripada znesek iz drugega odstavka tega člena.

(7)Zaposleni ni upravičen do regresa za prehrano v skladu s tem členom, če mu delodajalec zagotovi brezplačno prehrano med delom. Če je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, je zaposleni upravičen do plačila razlike do višine zneska iz drugega odstavka tega člena.

(8)Ne glede na prejšnji odstavek je zaposleni upravičen  do zneska iz drugega odstavka tega člena, če za zaposlenega zagotovljena prehrana iz zdravstvenih, dietnih, verskih ali drugih razlogov ni ustrezna. Zaposleni je o tem dolžan predložiti ustrezna dokazila.

(9)Če je zaposleni na službenem potovanju in ni upravičen do dnevnice v skladu s tem zakonom, mu pripada še en znesek regresa za prehrano v primeru, da službeno potovanje traja več kot osem ur.

(1)Nadomestilo za ločeno življenje se zaposlenemu, ki je razporejen na delo več kot 70 kilometrov izven kraja bivališča njegove ožje družine in živi ločeno od ožje družine, izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja. Ožja družina so zakonec, zunajzakonski partner, otroci in posvojenci, ki jih je zaposleni po zakonu dolžan preživljati in jih tudi dejansko preživlja, ter partner v času trajanja registrirane istospolne partnerske skupnosti, če je zaposleni pred razporeditvijo z njimi skupaj prebival.

(2)Višina nadomestila za ločeno življenje znaša 140,54 eurov mesečno.

(1)Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra.

(2)Zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mesečna višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne more znašati več kot znaša višina minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil zaposleni premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.

(4)Če mora zaposleni zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka ali zaradi dela izven redno predvidenega razporeda priti na delo večkrat, kot je število delovnih dni, se mu za te prihode in odhode povrnejo stroški prevoza, ne glede na omejitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela iz prejšnjega odstavka.

(5)Če je organiziran ali zagotovljen brezplačni prevoz oziroma, če delodajalec zagotovi brezplačni prevoz na delo in z dela, zaposlenemu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne pripada.

(6)Če zaposleni opravlja delo v več krajih, se mu za razdaljo med temi kraji povrnejo stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.

(7)Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se podrobneje uredi s kolektivnimi pogodbami dejavnosti ali poklicev, za javne uslužbence, za katere povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne ureja kolektivna pogodba, in funkcionarje, pa z uredbo.

(1)Kraj, iz katerega se zaposleni vozi na delo in z dela, je kraj bivališča oziroma kraj, iz katerega se zaposleni dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu.

(2)Če ima zaposleni v uporabi službeno stanovanje, se povračilo stroškov prevoza obračuna od kraja službenega stanovanja. Če zaposleni zavrne dodelitev službenega stanovanja, se mu ne glede na način obračuna stroškov prevoza iz tega člena obračunajo in povrnejo stroški prevoza od kraja dodeljenega službenega stanovanja oziroma kraja, iz katerega se dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji kraju opravljanja dela.

(3)Če je bil zaposleni premeščen oziroma prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju, ki je od njegovega dotedanjega delovnega mesta oziroma bivališča, iz katerega prihaja na delo, oddaljen več kot 70 kilometrov, se zaposlenemu povrnejo stroški v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.

(1)Zaposleni poda pisno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Izjava vključuje naslednje podatke:

1.      bivališče,

2.      kraj, od koder se zaposleni dejansko vozi na delo,

3.      razdalja od bivališča do delovnega mesta (v kilometrih),

4.      razdalja od kraja, od koder se zaposleni dejansko vozi na delo do delovnega mesta (v kilometrih).

(2)Vsako spremembo podatkov iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora zaposleni v osmih dneh sporočiti pristojni službi delodajalca.

(3)Resničnost podatkov iz izjave nadzira delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, oziroma zakonom, ki ureja javne uslužbence. Zaposleni mora na zahtevo delodajalca predložiti dokumente, ki dokazujejo dejstva, navedena v izjavi.

(4)Podajanje neresničnih podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena je razlog za izredno odpoved delovnega razmerja po zakonu, ki ureja delovna razmerja.

(1)Zaposlenemu se povrnejo stroški, nastali na službenem potovanju, na katerega je zaposleni napoten z nalogom za službeno potovanje (v nadaljnjem besedilu: potni nalog). Za službeno potovanje šteje potovanje, na katerega je napoten zaposleni, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja delo.

(2)Kot stroški na službenem potovanju v državi se štejejo:

-        stroški javnega prevoza,

-        dnevnica kot povračilo stroškov prehrane,

-        kilometrina, če je bila za službeno potovanje odobrena uporaba lastnega avtomobila,

-        parkirnina,

-        stroški prenočevanja in

-        drugi stroški, vezani na opravljanje nalog na službenem potovanju in z izkazanim računom.

(3)Zaposleni ima pred pričetkom službenega potovanja v tujino pravico do akontacije stroškov za službeno potovanje.

(4)Višine dnevnic za službena potovanja v tujino glede na stroške v posamezni državi oziroma kraju, povračilo stroškov za prenočišče, povračilo stroškov prevoza in povračilo drugih stroškov, nastalih na službenem potovanju v tujino, uredi vlada z uredbo.

(1)Dnevnica za službeno potovanje v Republiki Sloveniji je povračilo stroškov prehrane zaposlenemu za tri obroke dnevno na službenem potovanju.

(2)Do dnevnice iz prejšnjega odstavka v višini 16 eurov je zaposleni upravičen, če službeno potovanje traja več kot 12 ur.

(3)Zaposleni, ki ima na službenem potovanju poravnano celotno prehrano v ceni druge storitve ali pa mu prehrano poravna organizator, nima pravice do dnevnice. Če ima zaposleni na službenem potovanju zagotovljene brezplačne obroke, se za zagotovljeni brezplačni zajtrk odšteje 20 odstotkov, za brezplačno kosilo oziroma večerjo pa za vsak obrok 40 odstotkov vrednosti dnevnice.

(4)Dnevnica in regres za prehrano se izključujeta.

(1)Uporaba lastnega avtomobila v službene namene je izjemoma, če drugače ni možno opraviti službene poti oziroma rednega dela, mogoča samo na podlagi dogovora med delodajalcem in zaposlenim.

(2)Če je zaposlenemu v službene namene odobrena uporaba lastnega avtomobila, se mu povrnejo stroški za občasno uporabo avtomobila v obliki kilometrine na podlagi potnega naloga. Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila v službene namene znaša 18 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer. Kilometrina za stalno uporabo lastnega avtomobila za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi znaša 30 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer.

Stroški prenočevanja na službenem potovanju v Republiki Sloveniji se zaposlenemu povrnejo v višini zneska računa za prenočevanje, ki ga predhodno odobri delodajalec, upoštevaje načelo dobrega gospodarjenja z javnimi sredstvi.

(1)Zaposleni je upravičen do terenskega dodatka, kadar je napoten na delo izven kraja sedeža delodajalca oziroma izven kraja, kjer v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja delo, in sta tam zaposlenemu zagotovljena brezplačna prehrana in prenočišče.

(2)Višina terenskega dodatka znaša dnevno 21 odstotkov dnevnice za službeno potovanje v državi.

(3)Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.

(1)Zaposlenim se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 112/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 59/11 in 6/12; v nadaljnjem besedilu: Kolektivne pogodbe za javni sektor) in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa.

(2)Zaposlenim, ki so v letu 2012 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust, uvrščeni:

-        do vključno 13. plačnega razreda se izplača regres v znesku 692 eurov,

-        od 14. do vključno 19. plačnega razreda se izplača regres v znesku 657,40 eurov,

-        od 20. do vključno 26. plačnega razreda se izplača regres v znesku 493,05 eurov,

-        od 27. do vključno 33. plačnega razreda se izplača regres v znesku 328,70 eurov,

-        od 34. do vključno 39. plačnega razreda se izplača regres v znesku 164,35 eurov in

-        od 40. do vključno 65. plačnega razreda se izplača regres v znesku 100 eurov.

(3)Zaposlenim, ki so v letu 2013 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 40. in nižje plačne razrede, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2013 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa.

(4)Zaposlenim, ki so v letu 2013 v mesecu pred izplačilom regresa, uvrščeni:

-        do vključno 13. plačnega razreda se izplača regres v znesku 692 eurov,

-        od 14. do vključno 30. plačnega razreda se izplača regres v znesku 484,40 eurov in

-        od 31. do vključno 40. plačnega razreda se izplača regres v znesku 346 eurov.

(5)Zaposlenim, ki so v letu 2013 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 41. ali višji plačni razred, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2013 ne izplača regres za letni dopust.

(6)Regres za letni dopust se zaposlenim izplača pri plači za mesec maj 2013.

(7)Plačni razred za določitev višine regresa zaposlenim iz tega člena je plačni razred, v katerega je uvrščen zaposleni na zadnji dan v mesecu pred mesecem izplačila regresa. Če zaposleni na ta dan še ni pridobil pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v katerega je uvrščen, je plačni razred za določitev višine regresa plačni razred, v skladu s katerim je zaposleni prejel plačo za mesec pred mesecem izplačila regresa. Za zaposlene, ki jim do uveljavitve tega zakona niso bila odpravljena oziroma izplačana nesorazmerja v osnovnih plačah, je plačni razred za določitev višine regresa najbližji plačni razred, ki ustreza osnovni plači, ki jo je javni uslužbenec prejel za mesec pred mesecem izplačila regresa.

(1)Zaposlenemu pripada jubilejna nagrada v višini:

-        za 10 let delovne dobe 288,76 eurov,

-        za 20 let delovne dobe 433,13 eurov,

-        za 30 let delovne dobe 577,51 eurov.

(2)Jubilejna nagrada se izplača zaposlenemu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev.

(3)Delovna doba po tem členu je delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.

(1)Delodajalec je dolžan izplačati zaposlenemu solidarnostno pomoč v primerih oziroma ob izpolnitvi pogojev, določenih s tem zakonom.

(2)Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen zaposleni v primeru, ko njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer iz tretjega odstavka tega člena, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače.

(3)Zaposlenemu pripada solidarnostna pomoč v višini 577,51 eurov v naslednjih primerih:

-        ob smrti ožjega družinskega člana (ožji družinski člani so zakonec, zunajzakonski partner, partner v času trajanja registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroci ter posvojenci, ki jih je zaposleni po zakonu dolžan preživljati in jih je tudi dejansko preživljal),

-        ob ugotovitvi invalidnosti II. in III. kategorije, ugotovljene na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

-        zaradi bolezni, ki traja šest mesecev ali več, ne glede na to, ali je zaposleni zaradi bolezni, ki v koledarskem letu traja šest mesecev ali več, odsoten z dela ali pa dela po štiri ure dnevno,

-        naravne nesreče, kot jih določajo predpisi o zaščiti in reševanju, ali požara, ki huje prizadeneta premoženje zaposlenega.

(4)V primeru iz četrte alineje prejšnjega odstavka je zaposleni do izplačila solidarnostne pomoči upravičen ne glede na določbo drugega odstavka tega člena.

(5)Izplačilo solidarnostne pomoči na podlagi primerov iz tretjega odstavka tega člena se med seboj ne izključuje.

(6)Zaposleni je dolžan ob izpolnitvi pogojev za izplačilo solidarnostne pomoči predložiti ustrezna dokazila.

(7)V primeru smrti zaposlenega se solidarnostna pomoč izplača njegovi družini.

(8)Solidarnostna pomoč ne pripada zaposlenemu, ki je odsoten zaradi poškodbe pri delu.

(9)Zaposleni lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni po nastanku primera iz tretjega odstavka tega člena.

(1)Odpravnina ob odhodu v pokoj znaša dve povprečni mesečni plači zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dve zadnji mesečni plači zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

(2)Zaposleni je v primeru, ko je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe, upravičen do razlike do višine odpravnine, če so bila sredstva za dokup nižja od odpravnine.

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zaposlenemu v javnem sektorju ob odhodu v pokoj pripada odpravnina v višini treh povprečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma tri zadnje plače zaposlenega, če je to zanj ugodneje, če se upokoji v dveh mesecih po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine. (delno prenehal veljati)

(4)V primeru, da zaposleni po upokojitvi ponovno sklene delovno razmerje pri delodajalcu v javnem sektorju, mu ob ponovni upokojitvi odpravnina ne pripada.

(1)Mesečna nagrada za obvezno opravljanje prakse za celotno mesečno obveznost se določi:

-        za dijake v višini 47 eurov,

-        za študente v višini 97,26 eurov.

(2)Nagrada se izplača v sorazmernem deležu glede na število dni prisotnosti.

(3)Študentom in dijakom na praksi pripadata povračilo stroškov prevoza in regres za prehrano v višini in pod pogoji, ki veljajo za zaposlene.

Zneski iz 166., 167., 172., 177., 178. in 180. člena tega zakona se usklajujejo na enak način in v enaki višini, kot se usklajuje vrednost plačnih razredov, pri čemer se prva uskladitev višin teh zneskov izvede ob prvi uskladitvi osnovnih plač po uveljavitvi tega zakona.

Določbe od 183. člena do 188. člena tega zakona veljajo do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

(1)Ne glede na veljavne standarde in normative za posamezne dejavnosti javnega sektorja in ne glede na sprejete kadrovske načrte, programe dela, poslovne in finančne načrte posameznega proračunskega uporabnika, kot jih določajo predpisi za posamezne dejavnosti javnega sektorja, je zaposlovanje dovoljeno le pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

(2)Zaposlovanje je dovoljeno na podlagi soglasja, ki ga mora uporabnik proračuna pridobiti pred začetkom postopka zaposlitve. Soglasje za zaposlitev se izda na podlagi zahteve:

-        če je zaposlitev za nedoločen čas, s katero se nadomesti javnega uslužbenca, ki mu je prenehalo delovno razmerje, nujno potrebna za izvajanje nalog posameznega uporabnika proračuna, ali

-        če je zaposlitev nujno potrebna za izvajanje nalog posameznega uporabnika proračuna in gre za zaposlitev za določen čas, ali

-        če gre za zaposlitev, ki je posledica povečanega obsega programa ali izvajanja novega programa ali ustanovitve novega proračunskega uporabnika, ali

-        če uporabnik proračuna izkaže, da bo kljub zaposlitvi nominalno zmanjšal stroške dela v tekočem letu v primerjavi s stroški dela preteklega leta, ali

-        če gre za zaposlitev, ki je financirana iz prihodkov tržne dejavnosti, ali

-        če gre za izvajanje posameznega projekta za čas trajanja projekta, če so za njegovo izvedbo zagotovljena tudi sredstva za plače zaposlenih.

(3)Zahteva za izdajo soglasja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obrazložitev razlogov za zaposlitev, oceno doseganja zmanjševanja zaposlenih z obrazložitvijo, oceno potrebnih sredstev za plače v primerjavi z zagotovljenimi sredstvi v finančnem načrtu za ta namen z obrazložitvijo, navedbo virov za financiranje zaposlitve in druge podatke, potrebne za odločitev o izdaji soglasja.

(4)Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko uporabnik proračuna brez pridobitve soglasja zaposli javnega uslužbenca:

-        če gre za prevzem javnih uslužbencev, ki je posledica prenosa nalog na podlagi sprememb zakona oziroma reorganizacije,

-        če gre za nadomestne zaposlitve za določen čas zaradi dalj časa začasno odsotnih javnih uslužbencev, ko odsotni javni uslužbenec prejme nadomestilo plače iz sredstev, ki jih ne zagotavlja uporabnik proračuna, ali

-        če gre za zaposlitev za določen čas zaradi predčasnega prenehanja delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas.

(1)Uporabniki proračuna ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb, razen na podlagi izrecno določene podlage v posebnih predpisih, ali kadar je avtorska in podjemna pogodba sklenjena za:

-        izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov znanja, ki se izvajajo v za ta namen ustanovljenih organizacijskih enotah,

-        izvajanje znanstveno raziskovalnega dela za nemoteno delovanje javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov,

-        izvajanje posebnih projektov, če so za te projekte zagotovljena dodatna finančna sredstva,

-        izvajanje projektov institucionalne izgradnje, ki se financirajo iz sredstev Evropske unije ali drugih tujih sredstev,

-        pisno in ustno prevajanje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite in postopkih policije s tujimi državljani,

-        izvajanje strokovnih opravil na področju arbitraže,

-        izvajanje prevajanja ali tolmačenja za potrebe ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve,

-        izvajanje programov bilateralne tehnične pomoči.

(2)Uporabniki proračuna lahko na podlagi soglasja iz 186. člena tega zakona sklepajo tudi druge avtorske in podjemne pogodbe in prevzemajo obveznosti za plačilo stroškov zaradi opravljanja dela dijaka ali študenta na podlagi ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela.

Uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati pogodb o izobraževanju za pridobitev izobrazbe, razen če obveznost, da delodajalec sklene pogodbo o izobraževanju, ne izhaja iz posebnega predpisa ali kolektivne pogodbe.

(1)Soglasje iz drugega odstavka 183. člena tega zakona in soglasje iz drugega odstavka 184. člena tega zakona izda:

-        za organe državne uprave, vlada, na predlog ministra;

-        za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih ustanovitelj in financer je država, vlada, na predlog pristojnega ministra;

-        za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih ustanovitelj in financer je lokalna skupnost, župan;

-        za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, financer pa država, vlada, na predlog pristojnega ministra;

-        za sodišča, predsednik vrhovnega sodišča, za državna tožilstva, generalni državni tožilec, za državno pravobranilstvo, generalni državni pravobranilec;

-        za javni zavod Radiotelevizija Slovenija, Programski svet javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija;

-        za Kmetijsko gozdarsko zbornico in kmetijsko gozdarske zavode, vlada, na predlog pristojnega ministra;

-        za javne visokošolske in raziskovalne zavode, upravni odbor javnega zavoda;

-        za javne zavode, katerih ustanovitelj je država ali lokalna skupnost, financer pa država, svet javnega zavoda s predhodnim soglasjem pristojnega ministra,

-        za javne zavode, katerih ustanovitelj je država, financer pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, svet javnega zavoda s predhodnim soglasjem pristojnega ministra,

-        za javne zavode, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, financer pa lokalna skupnost ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, svet javnega zavoda s predhodnim soglasjem župana.

(2)V drugih državnih organih, neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, in v upravah lokalnih skupnosti, o zaposlitvah iz razlogov, navedenih v drugem odstavku 183. člena tega zakona, o sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb in o prevzemanju obveznosti za plačilo stroškov zaradi opravljanja dela dijaka ali študenta na podlagi ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela iz drugega odstavka 184. člena tega zakona, odloča predstojnik.

(1)Ne glede na določbe zakonov, podzakonskih predpisov, splošnih aktov in kolektivnih pogodb, na podlagi katerih je funkcionarjem in javnim uslužbencem določeno število dni letnega dopusta, funkcionarjem in javnim uslužbencem od 1. Januarja 2013 dalje pripada iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se javnim uslužbencem lahko določi največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, kot so določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah.

(1)Pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom ZPIZ‑1. (delno prenehal veljati)

(2)Pogodba o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz prejšnjega odstavka preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prejšnjega odstavka. Javni uslužbenec ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se  delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prvega odstavka tega člena dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja se določi tudi trajanje delovnega razmerja, javnemu uslužbencu pa po prenehanju delovnega razmerja pripada pravica do odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

(4)Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

S tem zakonom se ureja obveznost plačevanja davka na nepremično premoženje večje vrednosti (v nadaljnjem besedilu: davek na nepremično premoženje). Davek na nepremično premoženje se odmerja do vključno leta 2014.

Prihodki od davka na nepremično premoženje pripadajo proračunu Republike Slovenije.

(črtan)

(1)(prenehal veljati)

(2)V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin niso določeni ali jih ni mogoče določiti, se za potrebe tega zakona šteje, da so enaki. V primeru skupne lastnine se za potrebe tega zakona šteje, da so deleži skupnih lastnikov na skupni lastnini enaki.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena je za nepremičnino v lasti Republike Slovenije ali občine, ki ji je v registru nepremičnin določen upravljavec, davčni zavezanec upravljavec nepremičnine, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentiran v registru nepremičnin.

Davčna osnova je seštevek posplošene tržne vrednosti nepremičnin v lasti istega lastnika, ugotovljene s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisane nepremičninam v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek.

(črtan)

(1)Davčni organ odmeri davek na nepremično premoženje za tekoče leto na podlagi podatkov o nepremičninah, o lastnikih oziroma upravljavcih nepremičnin in o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, kot so na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirani v registru nepremičnin, ter po davčni stopnji iz prejšnjega člena.

(2)Davčni organ odmeri davek z odločbo, ki jo izda do 31. maja za tekoče leto.

(3)Organ, pristojen za evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje nepremičnin, pošlje podatke o nepremičninah, ki so predmet obdavčitve, o njihovi posplošeni tržni vrednosti ter o lastnikih oziroma upravljavcih po stanju v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, davčnemu organu enkrat letno in sicer najkasneje do 1. marca leta, za katero se davek odmerja.

(4)Glede plačila v obrokih se smiselno uporabljata drugi stavek prvega odstavka in drugi odstavek 387. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12).

Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določene s tem poglavjem zakona, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davčni postopek oziroma davčno službo.

Ne glede na določbo tretjega odstavka 33. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09 in 62/10 – ZUPJS) Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije v letih 2012, 2013 in 2014 ne objavi javnega razpisa za podelitev nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe.

(črtan)

(1)V lestvici za odmero dohodnine iz prvega odstavka 122. člena zakona, ki ureja dohodnino, se za leto 2013 in 2014 določi dodatna stopnja dohodnine v višini 50 %, če znaša neto letna davčna osnova nad 69.313 eurov.

(2)Prva uskladitev zneska neto davčne osnove iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 122. člena Zakona o dohodnini za leto 2013. V. DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONOV, TRAJNIH UKREPOV IN ZAČASNIH UKREPOV

Ne glede na določbe Sklepa o določitvi odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v obveznem zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 73/95, 2/96 – popr., 51/09, 102/09, 20/10, 101/10 in 98/11), se z obveznim zdravstvenim zavarovanjem zagotavlja zavarovanim osebam plačilo naslednjih zdravstvenih storitev v naslednjih vrednostih:

-        za zdravstvene storitve iz 2. točke prvega odstavka 23. člena zakona 90 odstotkov vrednosti,

-        za zdravstvene storitve iz 3. točke prvega odstavka 23. člena zakona 80 odstotkov vrednosti,

-        za zdravstvene storitve iz 4. točke prvega odstavka 23. člena zakona 70 odstotkov vrednosti.

Splošni akt iz enajstega odstavka 23.c člena zakona Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izda v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.

Do uveljavitve novega dogovora iz 63.a člena zakona velja Dogovor o preskrbi z medicinskimi in tehničnimi pripomočki za obdobje 2009–2011 z dne 14. julija 2009 s sklenjenimi aneksi (v nadaljnjem besedilu: Dogovor), kolikor ni v nasprotju s tem zakonom. Izhodišča za cenovne standarde in za cene iz drugega odstavka 64. člena zakona Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije določi v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Ne glede na določbe Dogovora in na njegovi podlagi sklenjenih pogodb z dobavitelji medicinskih pripomočkov ter drugih splošnih aktov do uveljavitve cenovnih standardov in cen na podlagi izhodišč iz prejšnjega odstavka veljajo cenovni standardi in cene, veljavni na dan uveljavitve tega zakona, razen v naslednjih primerih, ko se:

1.      pri medicinskih pripomočkih pri zdravljenju sladkorne bolezni cenovni standardi znižajo za 15 odstotkov, razen pri diagnostičnih trakovih za aparat za določanje glukoze v krvi, pri katerih se cenovni standard zniža za 20 odstotkov, in aparatu za določanje glukoze v krvi, pri katerem cenovni standard znaša 10 eurov;

2.      pri medicinskih pripomočkih pri težavah z odvajanjem seča pri predlogah, plenicah in posteljnih predlogah za nego na domu cenovni standardi znižajo za 7 odstotkov;

3.      pri medicinskih pripomočkih pri umetno izpeljanem črevesju in urostomi cenovni standardi znižajo za 7 odstotkov;

4.      pri medicinskih pripomočkih, ki so predmet izposoje, dnevne izposojnine znižajo za 30 odstotkov.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Uradni list RS, št. 129/06), ki pa se uporablja za nadaljevanje in dokončanje postopkov, ki so se na njegovi podlagi ali na podlagi prvega odstavka 60. člena zakona začeli pred uveljavitvijo tega zakona.

Minister, pristojen za zdravje, izda predpis iz četrtega odstavka 53.c člena zakona v dveh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona. Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega odstavka se uporablja Uredba o merilih za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe (Uradni list RS, št. 36/09). Pogodbe, sklenjene na podlagi 65. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08 in 107/10 – ZPPKZ) in Uredbe o merilih za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe (Uradni list RS, št. 36/09), ostanejo v veljavi do izteka veljavnosti teh pogodb.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 65. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08 in 107/10 – ZPPKZ) in Uredba o merilih za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe (Uradni list RS, št. 36/09).

Z dnem uveljavitve tega zakona Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. (v nadaljnjem besedilu: DARS) opravlja naloge iz 4. in 5. člena Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Slovenije (Uradni list RS, št. 97/10) na odsekih avtocest, za katere so se postopki prostorskega umeščanja pričeli pred uveljavitvijo tega zakona in na odsekih iz Resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04 in 109/10 – ZCes‑1). Do uskladitve koncesijske pogodbe za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje avtocest s tem zakonom, izvaja DARS vse naloge gradnje, upravljanja in vzdrževanja avtocest v skladu s Pogodbo o izvajanju naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest ter finančnim inženiringom in drugih povezanih nalog po Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji z dne 29. aprila 2004 ter Koncesijsko pogodbo za upravljanje avtocest v Republiki Sloveniji z dne 29. aprila 2004, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom. Koncesijsko pogodbo je treba uskladiti s tem zakonom najpozneje do 31. decembra 2012, sicer koncesijsko razmerje med Republiko Slovenijo in DARS preneha. Nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice, ustanovljene na podlagi 15. člena Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/10), zapade v plačilo 30. dan po uveljavitvi tega zakona v enkratnem znesku, razen če se Republika Slovenija in DARS do roka zapadlosti s pogodbo dogovorita o obročnem odplačevanju nadomestila, pri čemer obdobje odplačevanja ne sme presegati obdobja, za katerega je stavbna pravica ustanovljena. Višina nadomestila se določi v višini, izračunani ob upoštevanju določb predpisov, ki urejajo stvarno premoženje države.

Država zagotavlja možnost varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi z realizacijo pogodb o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, sklenjenih do uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Sklep o višini subvencije, ki pripada mladi družini na družinskega člana za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 47/11).

(1)Podzakonski predpis iz tretjega odstavka 121.b člena zakona izda minister v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o podrobnejših pogojih, merilih in postopku za dodelitev subvencij mladim družinam za najem tržnih stanovanj (Uradni list RS, št. 66/07), določba 8. člena tega pravilnika, ki se nanaša na najvišje priznane tržne najemnine pa se uporablja do uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 121.b člena zakona.

Postopki, začeti na podlagi 175.a člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odločba US in 87/11), se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.

Za pridobitev sredstev iz 48. člena tega zakona Javno podjetje Rudnik Trbovlje‑Hrastnik v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona pripravi spremenjen srednjeročni program tretje faze zapiranja rudnika.

Podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/07), se uskladijo s tem zakonom v 60 dneh od uveljavitve tega zakona.

Podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 77/10), se uskladijo s tem zakonom v 60 dneh od uveljavitve tega zakona.

Predpis iz novega 54.a člena zakona izda minister v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.

Vlada Republike Slovenije mora akte o ustanovitvi javnih zavodov iz drugega odstavka 28. člena zakona sprejeti do 1. januarja 2013. Do uveljavitve aktov o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka izvajajo naloge, določene v 28. členu zakona, javni zavodi, ustanovljeni na podlagi 28., 29. in 106. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 118/06 – ZUOPP, 36/08, 58/09, 64/09 – popr. in 65/09 – popr. in 20/11).

Šesti odstavek 32. člena zakona se začne uporabljati za razpis za vpis v študijsko leto 2013/2014.

Postopki Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu glede vlog univerz v postopkih izdaje soglasja k spremembam obveznih sestavin študijskih programov, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se štejejo za ustavljene.

Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu uskladi Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov z določili tega zakona najkasneje v 30 dneh po njegovi uveljavitvi.

Določbe 70. člena zakona se začnejo uporabljati s študijskim letom 2012/2013. Za študente, vpisane v študijske programe prve ali druge stopnje v študijskem letu 2012/2013, ki so do zaključka študijskega leta 2011/2012 že uveljavili pravice iz druge alinee prvega odstavka 66. člena zakona, se drugi odstavek 70. člena zakona ne uporablja. Do začetka uporabe določbe iz prvega odstavka tega člena se uporablja 70. člen Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, 32/12 – uradno prečiščeno besedilo).

Visokošolski zavodi uskladijo statute z določbami tega zakona najkasneje v 90 dneh po njegovi uveljavitvi.

S 1. septembrom 2012 se začnejo uporabljati določbe tretjega odstavka 17. člena, 40. in drugega odstavka 75. člena zakona. S 1. septembrom 2013 se začnejo uporabljati določbe prvega odstavka 20. člena, 20.a člena, tretjega odstavka 61. člena, četrtega in petega odstavka 63. člena, 64. člena, prvega odstavka 67. člena, 83. člena in šesta alinea desetega odstavka 95. člena zakona. V šolskem letu 2012/2013 evidenca iz desetega odstavka 95. člena zakona namesto zaključnih ocen iz šeste alinee desetega odstavka 95. člena zakona vsebuje zaključne ocene učenca pri posameznih predmetih v 9. razredu, pri predmetih tehnika in tehnologija ter državljanska in domovinska vzgoja ter etika pa zaključni oceni iz 8. razreda. Do začetka uporabe določb iz prvega in drugega odstavka  tega člena se uporabljajo določbe Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 107/10).

Staršem, ki jim je za leto 2012 izdana odločba o znižanem plačilu vrtca v skladu z zakonom, ki ureja pravice iz javnih sredstev, pravica do brezplačnega vrtca za drugega in nadaljnjega otroka preneha prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen. Pristojni center za socialno delo staršem iz prejšnjega odstavka izda po uradni dolžnosti novo odločbo o znižanem plačilu vrtca.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 3. člen Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10 in 110/11 – ZDIU12).

Določbe drugega odstavka 29. člena, četrtega in šestega odstavka 32. člena ter šestega odstavka 34. člena zakona se začnejo uporabljati prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen. Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 610 – ZUPJS, 94/10 – ZIU in 40/11 – ZUPJS‑A).

Peti odstavek 18. člena zakona se začne uporabljati prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je zakon uveljavljen.

Postopki za uveljavljanje pravice do starševskega nadomestila, pomoči ob rojstvu otroka in dodatka za veliko družino, ki so jih upravičenci začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

Postopki za priznanje pravice do denarnega nadomestila in postopki za priznanje nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki so se začeli do uveljavitve tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(1)Ne glede na določbo prve alineje 1.a točke 11. Člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 7/98 – odločba US, 106/99 – ZPIZ‑1, 81/00, 97/01 – ZSDP, 97/01 in 62/10 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prispevkih za socialno varnost) zavarovanci iz 9. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS in 87/11) plačujejo prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela v višini 5,96 odstotkov.

(2)Ne glede na določbo druge alineje 1.a točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje plača prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela za zavarovance iz prejšnjega odstavka v višini 5,96 odstotkov.

(3)Ne glede na prejšnja odstavka se za brezposelne osebe, ki so do uveljavitve tega zakona prejemniki nadomestila med začasno zadržanostjo z dela na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, ali so do uveljavitve tega zakona že vložile zahtevek za uveljavitev te pravice, o katerem še ni bilo dokončno odločeno, določbi prve in druge alineje 1.a točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost uporabljata do izteka pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oziroma do njenega predčasnega prenehanja.

Določbe prvega in tretjega odstavka 62. člena zakona veljajo do uveljavitve naslednjih sprememb zakona, ki ureja delovna razmerja.

Prehod na nov način izplačevanja denarnih prejemkov po 86. členu zakona izvedejo upravne enote s postopnim pomikanjem izplačil do konca leta 2012. Ne glede na določbo 86. člena zakona mesečni prejemki za leto 2012 v prehodnem obdobju iz prejšnjega odstavka dospejo v izplačilo:

-        za julij 2012                               3. julija 2012;

-        za avgust 2012                          13. avgusta 2012;

-        za september 2012                   19. septembra 2012;

-        za oktober 2012                        25. oktobra 2012;

-        za november 2012                    3. decembra 2012;

-        za december 2012                    3. januarja 2013. Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

Upravičencem, ki so na dan uveljavitve tega zakona upravičeni do pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja po zakonu, se ta pravica zagotavlja do 1. januarja 2013. Upravne enote odločijo v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, ali upravičenci do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, od 1. januarja 2013 dalje izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice po tem zakonu. Z odločbo, izdano v tem postopku, upravna enota razveljavi odločbo o tej pravici, priznani na podlagi zakona, če ugotovi, da vojnemu veteranu po tem zakonu ta pravica od 1. januarja 2013 ne pripada. Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se postopki odločanja o pravici do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, ki so se začeli po dosedanjih predpisih, dokončajo po tem zakonu.

Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

Pristojni organ po uradni dolžnosti izda nove odločbe, s katerimi določi višino pomoči v skladu s prvim odstavkom 27. člena zakona.

Osebe, ki so se k izpitu prijavile pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo izpit po dosedanjih predpisih.

Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki na dan uveljavitve tega zakona prejemajo razliko do zneska plače, določenega po predpisih in kolektivnih pogodbah na podlagi prvega odstavka 49. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10 in 35/11), se ta razlika izplačuje do zadnjega dne meseca, v katerem je uveljavljen ta zakon.

Plačna lestvica iz Priloge 1 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon, znižajo za 8 odstotkov. Plačna lestvica iz prejšnjega stavka je priloga tega zakona.

(1)Prva uskladitev zneskov neto davčnih osnov iz prvega odstavka 122. člena zakona se opravi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 122. člena zakona za leto 2013.

(2)122. člen zakona se uporablja od 1. januarja 2013 dalje.

Spremenjeni prvi odstavek 132. člena zakona se uporablja za dohodek iz kapitala, prejet ali dosežen od 1. januarja 2013 dalje.

Prvi odstavek 14. člena zakona se uporablja za dobiček od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, dosežen od 1. januarja 2013 dalje.

Dodatni davek od plovil iz 5.a člena zakona se prvič odmeri za leto 2013.

Dodatni davek na motorna vozila iz 6.aa člena zakona se prvič odmeri prvega dne drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je zakon uveljavljen.

(1)Koncesijske pogodbe, sklenjene na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, se uskladijo s tem zakonom najpozneje v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona.

(2)Organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, začnejo sredstva iz koncesijske dajatve po tem zakonu obračunavati prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je zakon uveljavljen.

Sredstva iz koncesijske dajatve po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 63/07 – popr. in 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US, 80/10 – ZUTD), ki se do uveljavitve tega zakona realizirajo pri Javnem skladu Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in ne bodo porabljena, se z dnem uveljavitve tega zakona v celoti prenesejo v proračunski sklad ministrstva in se namenijo za sofinanciranje štipendij.

(1)Davek na nepremično premoženje se za leto 2012 odmeri za obdobje od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, do konca leta.

(2)Ne glede na 191. člen tega zakona so v letu 2012 predmet obdavčitve z davkom na nepremično premoženje nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, določene v registru nepremičnin.

(3)Ne glede na 192. člen tega zakona je v letu 2012 davčni zavezanec oseba, ki je na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, v registru nepremičnin evidentirana kot lastnik oziroma kot upravljavec nepremičnin.

(4)Ne glede na 193. člen tega zakona je v letu 2012 za določitev davčne osnove merodajna posplošena tržna vrednost nepremičnin, ki je prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, pripisana nepremičnini v registru nepremičnin.

(5)Za leto 2012 se davčna obveznost, določena v skladu s 194. členom tega zakona zmanjša za 50 %.

(6)Ne glede na drugi in tretji odstavek 195. člena tega zakona davčni organ v letu 2012 izda odločbo o odmeri davka na nepremično premoženje v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona, organ pristojen za evidentiranje in množično vrednotenje nepremičnin pa pošlje podatke iz tretjega odstavka 195. člena tega zakona po stanju na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, davčnemu organu v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona.

Postopki za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka, ki so jih upravičenci začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

(1)Javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom ZPIZ‑1, pogodba o zaposlitvi preneha veljati.

(2)Pogodba o zaposlitvi javnemu uslužbencu preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona. Javni uslužbenec, ki mu pogodba o zaposlitvi preneha veljati, ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja se določi tudi trajanje delovnega razmerja, javnemu uslužbencu pa po prenehanju delovnega razmerja pripada pravica do odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

(4)Javnemu uslužbencu iz prvega odstavka tega člena, ki se upokoji v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona, ob odhodu v pokoj pripada odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 4., 6. in 7. člen Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012.

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona za javni sektor preneha veljati Zakon o višini povračil stroškov in drugih prejemkov (Uradni list RS, št. 87/97, 9/98 in 48/01).

(3)Funkcionarjem, ki jim je prenehala funkcija in na dan uveljavitve tega zakona prejemajo nadomestilo plače, se od dneva uveljavitve tega zakona nadomestilo določi v skladu s tem zakonom.

(črtan)

Vlada izda uredbo iz četrtega odstavka 171. člena tega zakona najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

Gospodarsko rast v skladu s šestim odstavkom 143. člena, 151. členom in 182. členom tega zakona ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Sklep o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do 30. septembra leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Priloga 1: Plačna lestvica, veljavna od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen Zakon za uravnoteženje javnih financ Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12) vsebuje naslednjo končno določbo: »VI. DEL KONČNA DOLOČBA

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12) vsebuje naslednjo končno določbo: »431. člen Ta zakon začne veljati prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 – ZIPRS1314 (Uradni list RS, št. 104/12) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 131., 132., 160., 161., 191. člena, prvega odstavka 192. člena in 194. člena zakona določa: »Določbe 131., 132., 160., 161., 191. člena, prvega odstavka 192. člena in 194. člena zakona se uporabljajo do 31. decembra 2012.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »70. člen (začetek veljavnosti) (uveljavitev zakona) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2013, razen 8., 48. in 63. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«. Zakon o dopolnitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-A (Uradni list RS, št. 105/12) vsebuje naslednjo končno določbo: 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2013.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 – ZIPRS1314-A (Uradni list RS, št. 46/13) vsebuje naslednjo končno določbo: »16. člen

(1)Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon. Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo dosedanji predpisi.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se 62.d člen zakona začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«. Zakon o štipendiranju – ZŠtip-1 (Uradni list RS, št. 56/13) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti 144. in 151. člena zakona določa: »Dosedanji določbi se uporabljata do začetka uporabe tega zakona.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »125. člen (začetek veljavnosti) (uveljavitev in začetek uporabe zakona) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2014.«.