177. člen ZUJF

Tožnik je pri toženi stranki prejel izplačano jubilejno nagrado za 30 let delovne dobe novembra 2011, zato je sodišče pravilno zaključilo, da tožnik ni upravičen do izplačila jubilejne nagrade še za 30 let delovne dobe, izpolnjene pri delodajalcu v javnem sektorju.

ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije) in SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva) nista bili osebi javnega prava v smislu določbe 154. člena ZUJF (po kateri v javni sektor spadajo državni organi, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti). ZSMS in SZDL sta bili družbenopolitični organizaciji, zato jih ne glede na način financiranja ni mogoče šteti za delodajalca v javnem sektorju, kar pomeni, da tožnica ni upravičena do jubilejne nagrade za 30 let delovne dobe in je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za njeno izplačilo.

Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je med opravljanjem službe (pomočnika komandirja na PP) po razporedu dela na PP opravljal poučevanje kandidatov za pridobitev vozniških dovoljenj za avtošolo. V očitanem ravnanju so podani zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije iz 211. člena KZ-1. V prvem odstavku 211. člena KZ-1 je določeno, da se kaznuje z zaporom do treh let, kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Očitano ravnanje tožnika, ki je lažno prikazoval, kot da je v službi, čeprav je takrat dejansko opravljal delo za avtošolo, utemeljuje sklepanje o goljufivem namenu pridobitve protipravne premoženjske koristi, torej plačila za delo, ki ga tožnik dejansko ni opravil, pri čemer je lažno prikazoval okoliščine glede svoje prisotnosti na delu. Opisano ravnanje zato predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. čl. ZDR. Po določbi prvega odstav