Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO-B)

V Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06, 117/06 – ZDoh-2, 58/09 in 30/10 – odločba US) se naslov 7. člena spremeni tako, da se glasi: "Omejitev glede vložitve nadzorstvene pritožbe". V prvem odstavku se črta besedilo "niti rokovnega predloga".

Tretji odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi: "(3) Stranka sme vložiti rokovni predlog po poteku rokov iz prvega odstavka tega člena ali v 15 dneh po prejemu sklepa iz prvega ali petega odstavka 6. člena tega zakona.".

12. člen se spremeni, tako da se glasi:

Za odločanje o rokovnem predlogu se glede določitve roka s strani sodišča ter sklepa in pritožbe zoper sklep smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, glede ostalih postopkovnih dejanj, zlasti glede predhodnega preizkusa rokovnega predloga, pa določbe zakona, ki ureja sodišča, o postopku opravljanja pristojnosti sodne uprave.".

V prvem odstavku 14. člena se za besedo "ga" doda besedilo "v dveh mesecih". Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: "(5) Ministrstvo upravlja zbirko osebnih podatkov, v kateri se za izvrševanje pristojnosti ministrstva po tem členu obdeluje osebne in druge podatke iz prejetih nadzorstvenih pritožb. Obdelujejo se samo naslednji podatki: številka zadeve ministrstva, datum prejema in odstopa oziroma zavrženja nadzorstvene pritožbe, osebno ime oziroma firma oziroma drug naziv stranke, naslov strankinega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež, navedba sodišča, ki obravnava zadevo, opravilna številka zadeve ali datum vložitve zadeve na sodišče, datum prejetega sklepa ali obvestila sodišča in vrsta odločitve sodišča. V primeru ugodenih nadzorstvenih pritožb pa se obdeluje tudi osebno ime pristojnega sodnika ali osebna imena pristojnih sodnikov, ki ga mora sodišče posredovati v sklepu ali obvestilu. Podatki v zbirki osebnih podatkov se obdelujejo s sredstvi informacijske tehnologije.". V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: "Podatki iz zbirke osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka se izbrišejo, ko je namen njihove uporabe oziroma obdelave iz prvega in četrtega odstavka tega člena izpolnjen, najpozneje pa tri leta po njihovem vpisu.".

Prvi odstavek 15. člena se spremeni, tako da se glasi: "(1) Če je stranka glede zadeve iz 2. člena tega zakona vložila nadzorstveno pritožbo, ki ji je bilo ugodeno s sklepom ali z obvestilom (šesti in četrti odstavek 6. člena), ali če je vložila rokovni predlog, lahko zahteva pravično zadoščenje po tem zakonu.".

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Glede zadeve, v kateri je domnevna kršitev pravice do nepotrebnega odlašanja že prenehala do 31. marca 2007, pa je stranka pravočasno vložila zahtevo za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče, Državno pravobranilstvo v štirih mesecih po prejemu zadeve v postopek poravnave od mednarodnega sodišča predlaga stranki poravnavo glede višine pravičnega zadoščenja. Stranka je dolžna Državnemu pravobranilstvu posredovati predlog za poravnavo v dveh mesecih po prejemu predloga Državnega pravobranilstva. Državno pravobranilstvo je dolžno odločiti o predlogu čim prej, najpozneje pa v štirih mesecih. Glede višine in določitve pravičnega zadoščenja ter glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja se uporabljajo določbe 16. in 17. člena tega zakona, glede postopka pa določbe 19. člena tega zakona.

(2)Če predlogu za poravnavo iz prejšnjega odstavka ni ugodeno ali če Državno pravobranilstvo in stranka ne dosežeta sporazuma v štirih mesecih od vložitve predloga stranke, lahko stranka vloži tožbo na pristojno sodišče Republike Slovenije po tem zakonu. Stranka lahko vloži tožbo v šestih mesecih po prejemu odgovora Državnega pravobranilstva, da njenemu predlogu iz prejšnjega odstavka ni ugodeno, oziroma po poteku roka, ki je v prejšnjem odstavku določen za odločitev Državnega pravobranilstva za sklenitev poravnave. Za postopek pred sodiščem se ne glede na vrsto ali višino zahtevka uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku o sporu majhne vrednosti.

(3)Glede zadeve, v kateri je domnevna kršitev pravice do nepotrebnega odlašanja prenehala do 31. marca 2007, pa je stranka pravočasno vložila tožbo zaradi plačila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico domnevne kršitve pravice do nepotrebnega odlašanja na sodišče Republike Slovenije, se glede višine in določitve pravičnega zadoščenja ter glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja uporabljajo določbe 16. in 17. člena tega zakona.".

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-01/12-2/16 Ljubljana, dne 15. maja 2012 EPA 207-VI Državni zbor Republike Slovenije dr. Gregor Virant l.r. Predsednik