324. člen KZ-1B
(1)Voznik motornega vozila, ki v cestnem prometu povzroči neposredno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe s tem, da 1) vozi pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali vozi pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali 2) prekorači hitrost za več kot 30 km/h od dovoljene na območju za pešce, na območju umirjenega prometa ali na območju omejene hitrosti ali za več kot 50 km/h od dovoljene na cesti, ali 3) vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti, in pri tem: – ne upošteva pravil o prehitevanju, prednosti ali varnostni razdalji, ali – na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri, obrača ali vozi vzvratno ali poskuša tako voziti, ali – ne prilagodi hitrosti vožnje na nepreglednih odsekih ceste, v križiščih, pred prehodi za pešce ali ob njih, kolesarskih stezah ali prehodih, prehodih ceste čez železniško progo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
(2)Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(3)Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z denarno kaznijo ali zaporom od treh mesecev do treh let in s prepovedjo vožnje motornega vozila, za dejanje iz drugega odstavka tega člena pa z denarno kaznijo ali z zaporom do dveh let.
(4)Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do petih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
(5)Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo s smrtjo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
(6)Storilcu, ki ni imel pravice voziti motornega vozila, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje iz prvega, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena, se to motorno vozilo vzame. Motorno vozilo, ki je last druge osebe, se vzame, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela ali bi bila mogla vedeti, da nima pravice voziti.«.
- VSM Sodba II Kp 26819/2015Višje sodišče v Mariboru · 2017
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadene sodbe pravilno zapisalo, da za obstoj kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči ni pomembno, ali bi takojšnja zdravniška pomoč preprečila poškodovančevo smrt ali ne, ker je kaznivo dejanje podano že, ko je nekdo poškodovan in ko ima storilec možnost, da mu nudi pomoč, pa tega ne stori (str. 17 obrazložitve). Na podlagi izpovedbe prič S. in P. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obdolženi ni vprašal, ali priča S. kliče policijo ali reševalce in se ni prepričal, ali bo dejansko poskrbljeno za pomoč poškodovanki, pa so zato očitki pritožbe s tem v zvezi neutemeljeni.
- VSK sklep II Kp 35743/2015Višje sodišče v Kopru · 2016
Po oceni pritožbenega sodišča cestni promet, ki se realizira le preko udeležencev v cestnem prometu, kot varstveni objekt kaznivega dejanja po 324. členu KZ-1 z novelo ni bil opredeljen širše, to je, da bi se raztezal tudi, ali zgolj na voznika motornega vozila, če bi ta z nevarno vožnjo povzročil nevarnost zase, ne pa tudi za druge udeležence. Če bi torej obveljala pritožbena razlaga, da je inkriminirana že zgolj konkretna nevarnost za voznika, potem bi seveda bila zelo otežena razmejitev kaznivega dejanja s prekrškom po desetem odstavku 45. člena Zakona o pravilih cestnega prometa in bi se kazala zgolj v razlagi pojma predrzne ali brezobzirne vožnje.
- VSK sodba II Kp 39536/2014Višje sodišče v Kopru · 2015
Vozilo, ki je bilo odvzeto, ni registrirano in le obdolženi trdi, da je vozilo pripadalo nekemu P. iz vasi K.. Pritožbene navedbe, da lastnik vozila o postopku ni bil obveščen, so zato neutemeljene, poleg tega pa je imelo sodišče prve stopnje pooblastilo za odvzem vozila v določbi šestega odstavka 324. člena KZ-1, po kateri se vzame tudi motorno vozilo, ki je last druge osebe, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela, da nima pravice voziti.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 11. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba II Kp 26819/2015Višje sodišče v Mariboru · 14. 11. 2017
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadene sodbe pravilno zapisalo, da za obstoj kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči ni pomembno, ali bi takojšnja zdravniška pomoč preprečila poškodovančevo smrt ali ne, ker je kaznivo dejanje podano že, ko je nekdo poškodovan in ko ima storilec možnost, da mu nudi pomoč, pa tega ne stori (str. 17 obrazložitve). Na podlagi izpovedbe prič S. in P. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obdolženi ni vprašal, ali priča S. kliče policijo ali reševalce in se ni prepričal, ali bo dejansko poskrbljeno za pomoč poškodovanki, pa so zato očitki pritožbe s tem v zvezi neutemeljeni.
- VSK sklep II Kp 35743/2015Višje sodišče v Kopru · 3. 3. 2016
Po oceni pritožbenega sodišča cestni promet, ki se realizira le preko udeležencev v cestnem prometu, kot varstveni objekt kaznivega dejanja po 324. členu KZ-1 z novelo ni bil opredeljen širše, to je, da bi se raztezal tudi, ali zgolj na voznika motornega vozila, če bi ta z nevarno vožnjo povzročil nevarnost zase, ne pa tudi za druge udeležence. Če bi torej obveljala pritožbena razlaga, da je inkriminirana že zgolj konkretna nevarnost za voznika, potem bi seveda bila zelo otežena razmejitev kaznivega dejanja s prekrškom po desetem odstavku 45. člena Zakona o pravilih cestnega prometa in bi se kazala zgolj v razlagi pojma predrzne ali brezobzirne vožnje.
- VSK sodba II Kp 39536/2014Višje sodišče v Kopru · 5. 3. 2015
Vozilo, ki je bilo odvzeto, ni registrirano in le obdolženi trdi, da je vozilo pripadalo nekemu P. iz vasi K.. Pritožbene navedbe, da lastnik vozila o postopku ni bil obveščen, so zato neutemeljene, poleg tega pa je imelo sodišče prve stopnje pooblastilo za odvzem vozila v določbi šestega odstavka 324. člena KZ-1, po kateri se vzame tudi motorno vozilo, ki je last druge osebe, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela, da nima pravice voziti.