14. člen ZVPI
(postopek)
(1)Postopek priznavanja izobraževanja se začne na zahtevo vlagatelja, ki jo vloži na predpisanem obrazcu pri izobraževalni instituciji v Republiki Sloveniji, na kateri želi nadaljevati izobraževanje.
(2)Obrazec in dokumentacijo, ki jo mora vlagatelj priložiti v postopku priznavanja izobraževanja, določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
(3)Če se v postopku priznavanja izobraževanja dvomi o izvirnosti listine o izobraževanju, se preveri izvirnost pri izdajatelju listine o izobraževanju oziroma pristojnem organu države izvora listine o izobraževanju.
(4)V postopku priznavanja izobraževanja se z vsebinsko primerjavo meril iz 16. člena tega zakona preveri umeščenost tujega izobraževanja v državi izvora in ugotovi izpolnjevanje pogojev za dostop do želenega izobraževalnega programa.
(5)Če gre za deloma opravljeno izobraževanje, se ugotovi opravljeni del izobraževalnega programa, v katerem želi vlagatelj nadaljevati izobraževanje v Republiki Sloveniji.
(6)Izobraževalna institucija izda odločbo in jo vroči vlagatelju najpozneje v dveh mesecih od dneva prejema popolne vloge.
(7)Če tuji v celoti opravljen izobraževalni program izkazuje v primerjavi s slovenskim izobraževalnim programom bistvene razlike v obsegu in stopnji zaključenega izobraževalnega programa, se lahko vlagatelju omogoči nadaljevanje izobraževanja, kot da bi imel listino o deloma opravljenem izobraževanju.
- VSRS Sklep I Up 41/2021Vrhovno sodišče RS · 2021
Zakon ne le z uporabo pojmov (vrednotenje, mnenje, informacija), ki že sami po sebi opredeljujejo vrednotenje kot strokovno opravilo, tudi z izrecno določbo izključil opredelitev sprejetih mnenj kot upravnih aktov (odločb ali drugače poimenovanih oblastnih aktov), s katerimi bi bilo odločeno o pravici ali pravni koristi posameznika. Vrednotenja tujega izobraževanja ne gre zamenjevati z njegovim priznavanjem, saj je izvedba postopka priznavanja v skladu s 1. členom ZVPI predvidena samo za namen nadaljnjega izobraževanja. V tem postopku se odloči o posameznikovi pravici do dostopa, prijave in obravnave v postopkih vpisa pri nadaljevanju izobraževanja na izobraževalni instituciji v Republiki Sloveniji in o tem izda odločba (10. člen). Navedene odločbe ne sprejme ENIC-NARIC center, pač pa izobraževalna institucija, na kateri želi oseba nadaljevati izobraževanje (11. člen in prvi odstavek 14. člena ZVPI). Mnenji, izdani na podlagi ZVPI, sta le informativnega značaja. Ker ne pomenita odločitvi o (ne)priznanju pritožnikove tuje izobrazbe ali naziva, saj postopek priznavanja ni bil izveden, tudi nista pravno zavezujoči in ne predstavljata posega v pritožnikovo ustavno pravico do i
- VSRS Sodba X Ips 188/2013Vrhovno sodišče RS · 2015
Izpodbijana odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da revidentova disertacija ni v zadostni meri rezultat njegove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov oziroma je tudi rezultat tujega avtorskega dela brez ustrezne navedbe literaturnega vira, kar je strokovna ocena. Vrhovno sodišče se strinja, da sodišče v to oceno ne more posegati ter zato opravi (le) preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava. Univerza določi pogoje in postopek za odvzem naslova doktor znanosti v svojem splošnem aktu, to je Statutu. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri tem za strokovno oceno, ali je doktorska disertacija rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in njegovih lastnih dosežkov, da je to strokovno pedagoško opravilo in da zato sodišče v to odločitev oziroma razloge (vsebinsko) ne more posegati. Pri odvzemu doktorata gre za popolnoma ločen postopek od postopka pridobitve naslova (tudi urejen je ločeno, v drugem poglavju Statuta UL), torej (niti smiselno) ne gre za obnovo postopka pridobitve naslova, ki je bil končan s pridobitvijo naslova. Statut UL sam vsebuje jasne določbe glede postopka odvzema, tudi proc
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 7. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 41/2021Vrhovno sodišče RS · 8. 7. 2021besedilo 2011–2026
Zakon ne le z uporabo pojmov (vrednotenje, mnenje, informacija), ki že sami po sebi opredeljujejo vrednotenje kot strokovno opravilo, tudi z izrecno določbo izključil opredelitev sprejetih mnenj kot upravnih aktov (odločb ali drugače poimenovanih oblastnih aktov), s katerimi bi bilo odločeno o pravici ali pravni koristi posameznika. Vrednotenja tujega izobraževanja ne gre zamenjevati z njegovim priznavanjem, saj je izvedba postopka priznavanja v skladu s 1. členom ZVPI predvidena samo za namen nadaljnjega izobraževanja. V tem postopku se odloči o posameznikovi pravici do dostopa, prijave in obravnave v postopkih vpisa pri nadaljevanju izobraževanja na izobraževalni instituciji v Republiki Sloveniji in o tem izda odločba (10. člen). Navedene odločbe ne sprejme ENIC-NARIC center, pač pa izobraževalna institucija, na kateri želi oseba nadaljevati izobraževanje (11. člen in prvi odstavek 14. člena ZVPI). Mnenji, izdani na podlagi ZVPI, sta le informativnega značaja. Ker ne pomenita odločitvi o (ne)priznanju pritožnikove tuje izobrazbe ali naziva, saj postopek priznavanja ni bil izveden, tudi nista pravno zavezujoči in ne predstavljata posega v pritožnikovo ustavno pravico do i
- VSRS Sodba X Ips 188/2013Vrhovno sodišče RS · 14. 4. 2015besedilo 2011–2026
Izpodbijana odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da revidentova disertacija ni v zadostni meri rezultat njegove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov oziroma je tudi rezultat tujega avtorskega dela brez ustrezne navedbe literaturnega vira, kar je strokovna ocena. Vrhovno sodišče se strinja, da sodišče v to oceno ne more posegati ter zato opravi (le) preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava. Univerza določi pogoje in postopek za odvzem naslova doktor znanosti v svojem splošnem aktu, to je Statutu. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri tem za strokovno oceno, ali je doktorska disertacija rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in njegovih lastnih dosežkov, da je to strokovno pedagoško opravilo in da zato sodišče v to odločitev oziroma razloge (vsebinsko) ne more posegati. Pri odvzemu doktorata gre za popolnoma ločen postopek od postopka pridobitve naslova (tudi urejen je ločeno, v drugem poglavju Statuta UL), torej (niti smiselno) ne gre za obnovo postopka pridobitve naslova, ki je bil končan s pridobitvijo naslova. Statut UL sam vsebuje jasne določbe glede postopka odvzema, tudi proc