Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS-1)

(1)Ta zakon določa pogoje za izvajanje koncesije za izkoriščanje vodnega energetskega potenciala na območju Spodnje Save od Suhadola do državne meje z Republiko Hrvaško na vodnih telesih oziroma delih vodnih teles SI1VT713, SI1VT739, SI1VT913 in SI1VT930 (v nadaljnjem besedilu: energetsko izkoriščanje Spodnje Save) in pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar pri načrtovanju in izgradnji objektov za izvajanje koncesije.

(2)Koncesija iz prejšnjega odstavka velja za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah (v nadaljnjem besedilu: HE) Vrhovo, Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice z izkoriščanjem vodnega potenciala Spodnje Save v celotni višini bruto padca 58 m, od gornje zajezitvene kote 191 m na obstoječi HE Vrhovo do spodnje kote 133 m, ki je kota spodnje vode HE Mokrice in hkrati načrtovana kota zajezitve HE Podsused na Hrvaškem (v nadaljnjem besedilu: območje koncesije).

Poleg pomena izrazov, uporabljenih v zakonu, ki ureja vode, in energetskem zakonu, imajo izrazi, uporabljeni v tem zakonu, naslednji pomen:

1.Državna infrastruktura je državna cestna, železniška in energetska infrastruktura na vplivnem območju koncesije.

2.Lokalna infrastruktura so lokalne ceste, vodovodi, kanalizacije in druga lokalna infrastruktura na vplivnem območju koncesije. Za lokalno infrastrukturo šteje tudi objekt terciarne stopnje čiščenja odpadnih vod na obstoječih in novih komunalnih čistilnih napravah, ki odvajajo odpadno vodo v reko Savo na vplivnem območju koncesije.

3.Obstoječa vodna, državna in obstoječa lokalna infrastruktura so infrastrukturni objekti, ki obstajajo na dan uveljavitve tega zakona.

4.Objekti vodne infrastrukture so objekti in naprave, namenjeni posebni rabi, in sicer ureditvi vseh pritokov reke Save ter izvedbi visokovodnih nasipov in drugih zaščitnih ukrepov pred visokimi vodami in poplavami na območju koncesije.

5.Objekti energetske ureditve so jezovna zgradba s hidromehansko in elektro opremo, objekti ureditve struge pred pretočnimi polji in podslapju, premostitveni objekti v sklopu jezovne zgradbe, regulacijski objekti na območju jezovne zgradbe. Poleg tega so objekti energetske ureditve tudi objekti, ki so namenjeni izključno pridobivanju električne energije, in sicer strojnice, natočne in iztočne rampe, glavne in pomožne turbinske zapornice, stikališče s transformatorji, pomožni in dodatni prostori HE, deponijski prostori za hidromehansko opremo ter dostopne ceste do objektov HE.

6.Objekti vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju so akumulacijski bazeni z nasipi z utrditvijo in zatesnitvijo na gorvodni in dolvodni strani pregrade ter ureditve za zmanjševanje vplivov dviga gladine v akumulacijskih bazenih na dvig nivoja podtalnice.

7.Spremljajoči in pomožni objekti so vsi objekti in ureditve, ki so funkcionalno povezani z objekti vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju.

8.Vplivno območje koncesije je območje izven območja koncesije, ki je trajno ogroženo zaradi škodljivega delovanja voda ali zavarovano zaradi doseganja ciljev upravljanja z vodami med kotama iz drugega odstavka prejšnjega člena ali na katerih so predvidene ureditve oziroma sanacije zaradi vpliva izgradnje HE. Vplivno območje koncesije se kot ureditveno območje določi v državnem prostorskem načrtu za vsako posamezno HE. Vplivno območje koncesije obsega skupno vplivno območje vsake od HE iz drugega odstavka prejšnjega člena.

9.Druge HE so HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice.

Začetek izvajanja koncesije, ki je z odločbo Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) št. 329-00/98-15 z dne 9. novembra 2000 podeljena lastniku HE Vrhovo, ki jo je ob predhodnem soglasju koncedenta deloma prenesel na Holding Slovenske elektrarne d.o.o., le-ta pa jo je na podlagi predhodnega soglasja koncedenta v delu, ki se nanaša na izkoriščanje vodnega energetskega potenciala na območju Spodnje Save za proizvodnjo električne energije v HE Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice, prenesel na novo družbo (koncesionarja drugih HE), katere družbeniki so Holding Slovenske elektrarne, d.o.o. in Gen energija, d.o.o. ter z njima povezane družbe, ki so v njuni izključni lasti, se šteje za vsako HE posebej od dneva pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Koncesija za energetsko izkoriščanje Spodnje Save se podeli za 50 let. Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi št. 354-01-61/97 z dne 8. 7. 2002. Vstop tretjih oseb v lastništvo družb koncesionarja HE Vrhovo in koncesionarja drugih HE je možen samo po predhodnem soglasju koncedenta in ob upoštevanju pogojev in postopkov iz zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

(1)Koncesionar mora zagotavljati izvajanje naslednjih obveznosti: I.       v zvezi z vodnim režimom in rabo vode:

1.da upošteva dogovorjeni vodni režim Save na državni meji z Republiko Hrvaško;

2.da zaradi vpliva HE zagotovi ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi z gladinskim stanjem, dinamiko pretokov, količino podtalnic;

3.da zagotovi zavarovanja brežin v akumulacijskih bazenih;

4.da zagotovi ukrepe, da se vodni režim med gradnjo objektov energetskih ureditev ter vodne infrastrukture ne bo bistveno poslabšal;

5.da zagotovi ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do rabe in uporabe vode drugih obstoječih uporabnikov;

6.da zagotovi prednost pri izkoriščanju in rabi vode pritokov Save, vode iz korita Save in iz zajezitvenih bazenov vseh obstoječih uporabnikov vode in bodočih, če gre za oskrbo s pitno vodo, tehnološko vodo ali vodo za hlajenje; II.      v zvezi z rabo prostora in varstvom dobrin:

1.da zagotovi, da predvideni posegi v prostor ohranijo obstoječe razmere ali omogočijo njihovo izboljšanje;

2.da zagotovi zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami delovanja HE oziroma zagotovi nadomestila ali odškodnine;

3.da upošteva urbanistično – arhitektonske in krajinske značilnosti in principe sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev, povezanih z energetskim izkoriščanjem Spodnje Save;

4.da omogoči javni dostop do vode in zagotovi javne prehodnosti jezovnih zgradb, kjer bo to funkcionalno utemeljeno;

5.da dovoli rekreacijske rabe vode in zemljišč v območju zajezitev, ob upoštevanju varnosti uporabnikov in funkcionalnih omejitev;

6.da zagotovi ohranitev biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov ter biološkega ravnotežja tam, kjer je to mogoče in dolgoročno stabilno, sicer pa v tem obsegu nadomesti naravne vrednote;

7.da zagotovi ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine v največji možni meri;

8.da upošteva moderna dognanja pri oblikovanju objektov ter upošteva načela sonaravnih ureditev; III.    v zvezi s socialnimi vplivi:

1.da zagotovi ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem; IV.    v zvezi z izkoriščanjem vodnega energetskega potenciala:

1.da zagotovi ukrepe proti preseganju dovoljenih maksimalnih denivelacij v zajezitvah in dovoljenih hitrostih sprememb gladin spodnjih in zgornjih voda v zajezitvah ob obratovanju HE;

2.da zagotovi ukrepe za vzdrževanje in ohranjanje celotnega energetskega potenciala v skladu s pravili stroke in standardi za vzdrževanje elektroenergetskega sistema Slovenije;

3.da zagotovi ukrepe za zavarovanje odgovornosti proti tretjim osebam za morebitno ekološko škodo, ki bi jo lahko povzročil med izgradnjo in energetskim izkoriščanjem Spodnje Save;

4.da izvede objekte energetske ureditve.

(1)Za energetsko izkoriščanje Spodnje Save in uporabo objektov vodne infrastrukture plačuje koncesionar državi vsako leto znesek v višini 10 % od vrednosti proizvedene električne energije in vodno povračilo. Višina plačila za koncesijo se odmeri od povprečne cene letne količine proizvedene električne energije, ki je v koledarskem letu v HE proizvedena in ki jo koncesionar zaračuna po pogodbi.

(2)Višina plačila za koncesijo, parametri za izračun višine vodnega povračila, ki ga koncesionar plačuje od dneva izdaje uporabnega dovoljenja za posamezno HE in metodologija za izračun vrednosti proizvedene električne energije se določijo v koncesijski pogodbi.

(3)Najvišji možni seštevek vseh dajatev in nadomestil, ki jih plača koncesionar (koncesija, vodno povračilo in podobno), je lahko največ 14 % njegovega prihodka iz prodaje električne energije.

(4)Plačevanje koncesije za posamezno HE se začne s pričetkom proizvodnje električne energije, to je z dnem pravnomočnosti odločbe o pričetku poskusnega obratovanja posamezne HE ali z dnem, ko je bilo za posamezno HE izdano uporabno dovoljenje, kadar za to HE ni bila predhodno izdana odločba o poskusnem obratovanju.

(5)Plačila za koncesijo so prihodki proračuna Republike Slovenije in proračuna občine, na območju katere se nahaja bruto padec vodnega toka Spodnje Save, za katerega izkoriščanje je podeljena koncesija. Plačilo za koncesijo se med Republiko Slovenijo in lokalno skupnostjo razdeli v razmerju 60:40 v korist lokalne skupnosti. Prihodki proračuna Republike Slovenije iz prejšnjega stavka so prihodki Sklada za vode po zakonu, ki ureja vode.

(6)Prihodki iz plačila za koncesijo, ki pripadajo lokalni skupnosti na podlagi prejšnjega odstavka, se štejejo kot sredstva za financiranje infrastrukturnih projektov v lokalni skupnosti in se ne vštevajo v primerno porabo. Te prihodke iz plačila za koncesijo pridobi lokalna skupnost namesto nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oziroma drugega nepremičninskega davka.

(7)Koncesionar mora Direkciji Republike Slovenije za vode do 31. marca tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto skupaj z nerevidiranim poročilom o delu s finančnimi izkazi za preteklo leto.

(1)Za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save sklene koncedent pod pogoji tega zakona eno koncesijsko pogodbo za celotno verigo HE na Spodnji Savi. V primeru prenosa koncesije, pri čemer je to lahko le s soglasjem koncedenta se med novim koncesionarjem in koncedentom sklene koncesijska pogodba z enakimi pravicami in obveznostmi strank, kot jih je urejala koncesijska pogodba s prejšnjim koncesionarjem.

(2)Koncesijska pogodba mora vsebovati najmanj:

-        predmet koncesije;

-        tehnične parametre HE s pogoji obratovanja;

-        rok za začetek izvajanja koncesije in posledice njegove prekoračitve;

-        pravice in obveznosti koncesionarja;

-        pravice in obveznosti koncedenta;

-        način in roke plačila za koncesijo;

-        delitveno razmerje za plačilo dela koncesije za HE, ki so locirane v dveh ali več lokalnih skupnostih;

-        pogoje za uporabo in vzdrževanje objektov vodne infrastrukture na vplivnem območju koncesije;

-        način izvajanja nadzora, ki ga opravlja koncedent;

-        pogodbene sankcije zaradi neizvajanja koncesije ali zaradi njenega izvrševanja v nasprotju s pogodbo;

-        medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem koncesije;

-        pravice in obveznosti koncesionarja in koncedenta ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;

-        čas trajanja koncesije ter pogoje in način njenega morebitnega podaljšanja;

-        določbe o spremembah koncesijske pogodbe;

-        določbe o prenehanju koncesijskega razmerja;

-        način odplačnega prehoda neamortiziranih objektov in naprav energetskih ureditev ter vodnih objektov, zgrajenih za namen izvajanja koncesije, v brezhibnem stanju skladno s tehničnimi predpisi za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev in obratovalnimi predpisi ter prostih vseh bremen v last koncedenta po prenehanju koncesijskega razmerja;

-        določbe o reševanju sporov;

-        pogoje odkupa koncesije.

(3)Koncesijsko pogodbo oziroma anekse k pogodbi v imenu koncedenta sklene s koncesionarjem vlada, pri čemer morata koncedent in koncesionar pred podpisom z lokalnimi skupnostmi na območju koncesije uskladiti pripombe, ki so jih le te podale. Družba, kateri je podeljena koncesija za druge HE in ki upravlja in vzdržuje druge HE na Spodnji Savi, mora imeti za izvajanje pravic in obveznosti iz koncesijskega razmerja poslovni sedež v statistični regiji Posavje. Poslovni sedež obsega poslovne prostore za izvajanje pravic in obveznosti iz koncesijskega razmerja, v katerih zaposleni pri koncesionarju drugih HE dejansko delajo pri izvajanju teh pravic in obveznosti.

(4)V koncesijski pogodbi se uredijo med koncedentom in koncesionarjem tudi razmerja v zvezi z izvedbo ureditev vodne infrastrukture, ureditev državne ter lokalne infrastrukture ter vzdrževanjem objektov in infrastrukture iz 2. člena tega zakona.

(5)Po zaključku izvedbe, to je pred izdajo dovoljenja o poskusnem obratovanju oziroma, če le-to za posamezno HE ni bilo izdano, uporabnega dovoljenja, se kot vsakokratni aneks h koncesijski pogodbi doda priloga, ki vsebuje popis državne, lokalne, vodne in energetske infrastrukture na vplivnem območju posamezne HE iz 2. člena tega zakona.

(6)Za vprašanja v zvezi s sklenitvijo koncesijske pogodbe, ki jih ta zakon ne ureja, se smiselno uporabljata zakon, ki ureja vode in zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

(1)Zemljišča v območju koncesije in zemljišča v vplivnem območju koncesije, ki so v skladu z državnim prostorskim načrtom potrebna za gradnjo objektov iz 1., 2., 4., 5., 6. in 7. točke 2. člena tega zakona, pridobi koncedent, katerega pri sklepanju pravnih poslov in v postopkih pridobivanja zemljišč zastopa izvajalec gospodarske javne službe iz 12. člena tega zakona. Za pridobivanje zemljišč, ki so potrebna v skladu s tem zakonom in sprejetimi prostorskimi akti, se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo posege v prostor na področju energetike.

(2)Republika Slovenija mora na zemljiščih, ki so v njeni lasti in so potrebna za gradnjo objektov in naprav za izvajanje koncesije, ustanoviti stavbno in služnostno pravico za čas trajanja koncesije. V primeru, da se čas trajanja koncesije v skladu s 3. členom tega zakona podaljša, se temu primerno podaljša tudi trajanje stavbne in služnostne pravice. Ob prenehanju stavbne pravice, ki je neodplačna, koncedent kot lastnik zemljišča imetniku stavbne pravice ne plača nadomestila.

(1)Koncesionar mora zagotoviti redno in investicijsko vzdrževanje vseh objektov iz 5. in 6. točke 2. člena tega zakona, za katere mora kot dober gospodar skleniti zavarovalne pogodbe za zavarovanje rizikov, ki so povezani z izvrševanjem dejavnosti iz tega zakona, s prvovrstno zavarovalnico.

(2)Vzdrževanje objektov na vplivnem območju koncesije zagotavljata koncesionar in koncedent vsak za svoj del, v skladu s Programom izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju (v nadaljnjem besedilu: program izvedbe), ki ga sprejme vlada na podlagi koncesijske pogodbe za vsako HE posebej.

(3)Koncedent in koncesionar morata kot dobra gospodarja skleniti s prvovrstno zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje rizikov, ki so povezani z izvrševanjem dejavnosti iz tega zakona, vsak za objekte, ki so v njegovi lasti, razen za objekte iz 6. točke 2. člena tega zakona, ki jih v skladu s prvim odstavkom tega člena vzdržuje in zavaruje koncesionar.

Ne glede na določbo 37. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15), lahko koncesionar posega na vodna in priobalna zemljišča, kjer so objekti iz 4., 5., 6. in 7. točke 2. člena tega zakona in te objekte uporablja za proizvodnjo električne energije ali drugo dejavnost, ki je neposredno namenjena proizvodnji električne energije.

(1)Izvedba ureditev vodne infrastrukture in ureditev državne ter lokalne infrastrukture na območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save mora biti skladna s pogoji in v obsegu iz državnega prostorskega načrta, pripravljenega skladno s predpisi o urejanju prostora in naselij, katerega javno razgrne in sprejme vlada praviloma za območje vsake HE na Spodnji Savi posebej.

(2)Predlagatelj in investitor za izdelavo državnih prostorskih načrtov za izvedbo ureditev na območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save je ministrstvo, pristojno za energetiko.

(3)Program priprave državnega prostorskega načrta za ureditve na območju posamezne HE sprejme minister, pristojen za okolje in prostor, ki vodi tudi postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta.

(1)V državnem prostorskem načrtu je za vsako HE posebej določena tudi postopnost izvedbe ureditev objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture. Cela veriga HE mora biti zgrajena najkasneje do konca leta 2022, uporabno dovoljenje pa pridobljeno do konca leta 2023.

(2)S programom izvedbe se določijo vrstni red prednostnih nalog, viri sredstev za njihovo izvedbo ter dinamika in obseg uresničitve posameznih nalog v planskem obdobju. Program izvedbe mora vsebovati poleg tehnično tehnološkega opisa posameznih ureditev in vrednosti del tudi pregled del, ki jih ne bo izvedel koncesionar.

(3)Program izvedbe iz drugega odstavka 8. člena tega zakona pripravita koncesionar in izvajalec gospodarske javne službe iz 12. člena tega zakona, za njegovo pripravo za obravnavo na vladi pa je odgovorno ministrstvo, pristojno za vode, in ob soglasju pristojnega organa tiste lokalne skupnosti, ki se nahaja na območju, na katerega se nanaša program izvedbe.

(4)Program izvedbe iz drugega odstavka 8. člena tega zakona je podlaga za uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov v proračun Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

(1)Sredstva za izvedbo ureditev objektov vodne infrastrukture, vključno z nakupom vseh zemljišč, potrebnih za za gradnjo objektov iz 2. člena tega zakona, ter sredstva za državno in lokalno infrastrukturo, potrebno zaradi gradnje objektov vodne infrastrukture, se zagotavljajo iz sredstev Sklada za vode v skladu z zakonom, ki ureja vode.

(2)Sredstva za izvedbo objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju HE Brežice in Mokrice, to sta oba akumulacijska bazena v celoti s spremljajočimi in pomožnimi objekti, z nadomestnimi habitati ter sanacijami vpliva dviga podtalnice, ter sredstva za državno in lokalno infrastrukturo, potrebno zaradi gradnje objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju vključno z daljnovodi, se zagotavljajo iz proračunskega Sklada za podnebne spremembe, ustanovljenega v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(3)Sredstva proračunskega Sklada za podnebne spremembe se za namene iz prejšnjega odstavka dodelijo pod pogojem, da

-        v nobenem proračunskem letu dodeljena sredstva ne presegajo 50 % prilivov prodaje emisijskih pravic v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, ki pripadajo v skladu z določbami Direktive 2009/29/ES državnemu proračunu Slovenije.

(4)Višina dodeljenih sredstev iz prejšnjega odstavka se za vsako proračunsko leto določi na podlagi programa izvedbe za izvedbo infrastrukturnih ureditev iz prvega odstavka tega člena, in načrta prilivov Sklada za podnebne spremembe od prodaje emisijskih pravic za to proračunsko leto.

(5)Sredstva za izvedbo posegov v Nuklearni elektrarni Krško, ki so posledica izgradnje HE Brežice, zagotovi koncesionar.

(1)Obveznost koncedenta v zvezi z izvedbo ureditev vodne infrastrukture, objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju HE se zagotovi z izvajalcem gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save. Izvajalec gospodarske javne službe iz tega člena je gospodarska družba s 100-odstotnim kapitalskim deležem Republike Slovenije. Za kapitalski delež iz prejšnjega stavka se ne uporabljajo določbe Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 38/10 in 18/11), pač pa ustanoviteljske pravice v imenu Republike Slovenije izvršuje vlada. Direktorja na podlagi javnega razpisa in na predlog nadzornega sveta imenuje vlada, ki sprejme tudi letno poročilo in program dela te gospodarske družbe pri izvedbi ureditev vodne infrastrukture ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju koncesije. (delno prenehal veljati)

(2)Način in pogoje izvajanja javne službe iz prejšnjega odstavka se uredi z uredbo.

(3)S koncesijsko pogodbo se podrobneje uredi način in obseg sodelovanja koncesionarja z izvajalcem gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena.

(1)Izvedba ureditev objektov vodne infrastrukture, objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju in ureditev državne in lokalne infrastrukture se lahko prične potem, ko vlada sprejme program izvedbe po predhodnem soglasju lokalnih skupnosti Posavja. Program izvedbe vlada sprejme v rokih, ki zagotavljajo nemoteno izvajanje del po terminskem planu, ki izhaja iz programa izvedbe.

(2)Koncesionar mora zagotoviti, da se strokovne podlage, ki so povezane z izgradnjo in vplivi HE in so potrebne za pripravo vsakega novega državnega prostorskega načrta, izdelajo pravočasno. Strokovne podlage za vodno in državno infrastrukturo ter pravočasnost njihove priprave zagotovi koncedent.

(3)Izvedba ureditev objektov vodne infrastrukture, objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju ter ureditev državne in lokalne infrastrukture na območju posamezne HE mora biti zaključena najkasneje do tehničnega pregleda objektov energetske ureditve.

(1)Koncesija preneha:

-        s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu s tem zakonom;

-        z odvzemom koncesije in to ne glede na določbe koncesijske pogodbe, če koncesionar ne prične izvajati koncesije v določenem roku, zaradi ponovljenih, hudih in dokumentiranih primerov kršitev v vodnem soglasju oziroma dovoljenju določenega vodnega režima ali ob stečaju koncesionarja. V primerih odvzema koncesije iz prejšnjega stavka koncedent povrne koncesionarju vložena sredstva, ki jih je koncesionar vložil v gradnjo objektov in naprav, nujno potrebnih za proizvodnjo električne energije.

(2)Za vprašanja v zvezi s prenehanjem koncesijske pogodbe in prenehanjem koncesijskega razmerja, ki niso urejena s tem zakonom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, zakona, ki ureja vode in zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

Gradnja objektov iz 1., 2., 4., 5., 6. in 7. točke 2. člena tega zakona, kot so določeni z državnim prostorskim načrtom, je v javno korist. Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save – ZPKEPS-1 (Uradni list RS, št. 87/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Koncesijsko pogodbo iz 6. člena tega zakona je treba uskladiti s tem zakonom v obliki aneksa h koncesijski pogodbi v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona. Do uskladitve koncesijske pogodbe se uporabljajo določila veljavne koncesijske pogodbe, pri čemer se v primeru neskladja s tem zakonom uporabljajo določbe tega zakona.

(1)Posamezni že sprejeti programi izvedbe se izvajajo po predpisih, veljavnih pred uveljavitvijo tega zakona.

(2)Če od uveljavitve tega zakona pa do 31. 12. 2013 ne bodo zagotovljena zadostna sredstva za financiranje infrastrukturnih objektov iz 6. točke 2. člena tega zakona pri izgradnji HE na spodnji Savi, ki se bodo v skladu z določbami tega zakona financirali iz Sklada za podnebne spremembe, se morebitna manjkajoča sredstva zagotovijo iz Sklada za vode ali iz drugih proračunskih virov.

Izvedba ureditev se nadaljuje po določbah veljavnih predpisov o lokacijskem načrtovanju za hidroelektrarno Vrhovo, Uredbe o državnem lokacijskem načrtu hidroelektrarne Boštanj (Uradni list SRS, št. 19/90, Uradni list RS, št. 110/02 – ZureP-1 in 59/03), Uredbe o državne, lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Blanca (Uradni list RS, št. 61/05, 101/05 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Krško (Uradni list RS, št. 103/06 in 33/07 – ZPNačrt).

Izvajalec javne službe iz 12. člena tega zakona se najkasneje po dokončanju izvedbe ureditev HE Mokrice preoblikuje v notranjega izvajalca države za izvajanje nalog priprave in vodenja investicijskih projektov na področju vodne in druge državne infrastrukture na vplivnem območju koncesij.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo in 91/07).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o Slovenskem državnem holdingu – ZSDH-1 (Uradni list RS, št. 25/14) vsebuje naslednjo končno določbo: »95. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o dopolnitvi Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save – ZPKEPS-1A (Uradni list RS, št. 50/14) dodaja 17.a člen zakona, ki se glasi: Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena se v primeru, da do 31. 12. 2015 ne bodo zagotovljena zadostna sredstva za financiranje infrastrukturnih objektov iz 6. točke 2. člena zakona pri izgradnji HE na Spodnji Savi, ki se bodo v skladu z določbami zakona financirali iz Sklada za podnebne spremembe, morebitna manjkajoča sredstva zagotovijo iz Sklada za vode ali iz drugih proračunskih virov.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: 2. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save – ZPKEPS-1B (Uradni list RS, št. 90/15) spreminja 17.a člen zakona tako, da se glasi: Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena se v primeru, da do konca izgradnje HE Brežice oziroma najkasneje do konca leta 2019, ne bodo zagotovljena zadostna sredstva za financiranje infrastrukturnih objektov iz 6. točke 2. člena zakona pri izgradnji HE na Spodnji Savi, ki se bodo v skladu z določbami zakona financirali iz Sklada za podnebne spremembe, morebitna manjkajoča sredstva zagotovijo iz Sklada za vode, drugih proračunskih virov ali sredstev koncesionarja po predhodnem dogovoru s koncesionarjem.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »3. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save – ZPKEPS-1C (Uradni list RS, št. 67/17) dodaja 17.b člen zakona, ki se glasi: Ne glede na drugi odstavek 17. člena se v primeru, da do konca izgradnje HE Mokrice oziroma najkasneje do konca leta 2022 ne bodo zagotovljena zadostna sredstva za financiranje infrastrukturnih objektov iz 6. točke 2. člena zakona pri izgradnji HE na Spodnji Savi, ki se bodo v skladu z določbami zakona financirali iz Sklada za podnebne spremembe, morebitna manjkajoča sredstva zagotovijo iz Sklada za vode, drugih proračunskih virov ali sredstev koncesionarja po predhodnem dogovoru s koncesionarjem.«; ter vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 5. člen Določba 1. člena tega zakona se začne uporabljati z dnem pravnomočnosti uporabnega dovoljenja objektov vodne in energetske infrastrukture HE Mokrice. 6. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save – ZPKEPS-1D (Uradni list RS, št. 65/20) dodaja 18.a člen zakona, ki se glasi: Če investitor vloži vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku po 50. členu Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.; v nadaljnjem besedilu: GZ), se ne glede na določbo 35. člena GZ šteje, da je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov koncesije po tem zakonu popolna, če so ji priloženi dokumenti iz prve točke drugega odstavka 35. člena in 51. člena GZ.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: 3. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23) vsebuje naslednjo končno določbo: »59. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.