16. člen ZAvMS
(delež evropskih avdiovizualnih del)
(1)Delež evropskih avdiovizualnih del mora v vsakem televizijskem programu obsegati najmanj 50 odstotkov letnega oddajnega časa.
(2)Delež evropskih avdiovizualnih del mora obsegati najmanj 30 odstotkov celotnega števila del v katalogu ponudnika avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo v posameznem koledarskem letu. Delež slovenskih avdiovizualnih del mora obsegati najmanj 5 odstotkov celotnega števila del v katalogu ponudnika avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo v posameznem koledarskem letu. Kot posamezno delo se upošteva celovečerni film, celotna sezona TV serije in podobno. Pri izračunu obveznega deleža evropskih in slovenskih avdiovizualnih del se upoštevajo smernice Evropske komisije, ki urejajo izračun deleža evropskih del v katalogih ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo.
(3)Evropska in slovenska avdiovizualna dela iz prejšnjega odstavka morajo biti postavljena na opazno mesto in ustrezno promovirana. To lahko ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo zagotovi s posebnim razdelkom za evropska in slovenska dela, do katerega je mogoče dostopati z domače strani storitve, z možnostjo iskanja evropskih in slovenskih del v iskalniku, ki je na voljo v okviru te storitve, z uporabo evropskih in slovenskih del v kampanjah te storitve, z vsaj 30-odstotnim deležem evropskih del in z vsaj 5-odstotnim deležem slovenskih del, ki se promovirajo v katalogu te storitve in podobno.
(4)V letni oddajni čas iz prvega odstavka tega člena se ne všteva čas, namenjen poročilom, športnim dogodkom, igram, oglaševanju, televizijski prodaji in video stranem.
(5)V katalog programskih vsebin v posameznem koledarskem letu iz drugega odstavka tega člena se ne vštevajo poročila, prenosi in posnetki športnih dogodkov, igre, oglaševanje, televizijska prodaja in video strani.
(6)Glede del, ki niso evropska dela iz 24. in 25. točke 3. člena tega zakona, temveč so nastala v okviru bilateralnih koprodukcijskih pogodb, sklenjenih med državami članicami Evropske unije, in tretjimi državami, velja domneva, da so to evropska dela, kadar večinski delež vseh produkcijskih stroškov krijejo koproducenti iz Evropske unije, in kadar produkcija ni nadzorovana s strani enega ali več producentov, ustanovljenih oziroma registriranih zunaj območja držav članic Evropske unije. Takšna dela se vštevajo v delež evropskih avdiovizualnih del.
(7)Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za izdajatelje lokalnih televizijskih programov s statusom posebnega pomena in za izdajatelje televizijskih programov, katerih programi so namenjeni lokalnemu občinstvu in niso vključeni v programsko mrežo, ki dosega več kot 50 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije.
(8)Določbe tega člena se ne uporabljajo za televizijske programe, namenjene izključno oglaševanju in televizijski prodaji, ter za televizijske programe, namenjene izključno samooglaševanju.
(9)Določbe tega člena se ne uporabljajo za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, ki glede na podatke iz letnega poročila v preteklem koledarskem letu v Republiki Sloveniji z avdiovizualnimi storitvami niso ustvarili prometa, višjega od 200.000 eurov.
(10)Agencija Evropski komisiji vsaki dve leti poroča o izvajanju drugega in tretjega odstavka tega člena.
- UPRS sodba I U 1651/2013Upravno sodišče RS · 2014
Toženka ima za nadzor nad izvajanjem obveznosti, ki jih izdajateljem televizijskih programov še vedno nalaga ZMed, pooblastilo v 109. členu ZMed. Ta določba ZMed ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe. 50. člen ZAvMS je treba razlagati tako, kot je zapisan – določba 109. člena ZMed se preneha uporabljati v tistem delu, ki se izrecno nanaša na izdajatelje televizijskih programov, to pa sta osmi in deveti odstavek te določbe. Toženka je zato pravilno ugotovila, da ima pristojnost za izvajanje nadzora glede določbe 87. člena ZMed na podlagi 109. člena tega zakona.
- UPRS sodba I U 1645/2013Upravno sodišče RS · 2014
Toženka je pravilno ugotovila, da ima pristojnost za izvajanje nadzora glede 87. člena ZMed na podlagi 109. člena tega zakona. Ta določba ZMed namreč ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 2. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1651/2013Upravno sodišče RS · 25. 2. 2014besedilo 2011–2015
Toženka ima za nadzor nad izvajanjem obveznosti, ki jih izdajateljem televizijskih programov še vedno nalaga ZMed, pooblastilo v 109. členu ZMed. Ta določba ZMed ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe. 50. člen ZAvMS je treba razlagati tako, kot je zapisan – določba 109. člena ZMed se preneha uporabljati v tistem delu, ki se izrecno nanaša na izdajatelje televizijskih programov, to pa sta osmi in deveti odstavek te določbe. Toženka je zato pravilno ugotovila, da ima pristojnost za izvajanje nadzora glede določbe 87. člena ZMed na podlagi 109. člena tega zakona.
- UPRS sodba I U 1645/2013Upravno sodišče RS · 25. 2. 2014besedilo 2011–2015
Toženka je pravilno ugotovila, da ima pristojnost za izvajanje nadzora glede 87. člena ZMed na podlagi 109. člena tega zakona. Ta določba ZMed namreč ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe.