Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)

(1)S tem zakonom se ureja usmerjanje otrok, mladoletnikov in polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: otroci s posebnimi potrebami) ter določajo načini in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja.

(2)Določbe tega zakona veljajo izjemoma tudi za izobraževanje polnoletnih oseb nad 21. letom starosti do vključno 26. leta starosti, ki se neprekinjeno izobražujejo v prilagojenih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom ter posebnega rehabilitacijskega programa. Določbe tega zakona veljajo izjemoma tudi za izobraževanje polnoletnih oseb nad 21. letom starosti do vključno 26. leta starosti, ki so vključene v program izobraževanja in usposabljanja za odrasle, ki je del posebnega programa za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.

Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.

(1)Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: predpisi s področja vzgoje in izobraževanja).

(2)Na narodnostno mešanih območjih se za javne šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje prilagojenih programov smiselno uporabljajo določbe Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja.

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temelji na ciljih in načelih, določenih v zakonih za posamezno področje vzgoje in izobraževanja in na naslednjih ciljih in načelih:

-        zagotavljanje največje koristi otroka,

-        celovitost in kompleksnost vzgoje in izobraževanja,

-        enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnih potreb otrok,

-        vključevanja staršev, posvojiteljev, rejnikov in skrbnikov (v nadaljnjem besedilu: staršev) v postopek usmerjanja in oblike pomoči,

-        individualiziranega pristopa,

-        interdisciplinarnosti,

-        ohranjanja ravnotežja med različnimi področji otrokovega telesnega in duševnega razvoja,

-        čim prejšnje usmeritve v ustrezen program vzgoje in izobraževanja,

-        takojšnje in kontinuirane podpore in strokovne pomoči v programih vzgoje in izobraževanja,

-        vertikalne prehodnosti in povezanosti programov,

-        organizacije vzgoje in izobraževanja čim bližje kraju bivanja,

-        zagotavljanja ustreznih pogojev, ki omogočajo optimalen razvoj posameznega otroka.

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami poteka po:

-        programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,

-        prilagojenem programu za predšolske otroke,

-        vzgojno-izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,

-        prilagojenih programih vzgoje in izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom,

-        prilagojenih programih vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom,

-        posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in drugih posebnih programih (v nadaljevanju posebni program vzgoje in izobraževanja),

-        vzgojnih programih.

(1)Izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in prilagojeni izobraževalni programi z enakovrednim izobrazbenim standardom morajo zagotavljati otrokom s posebnimi potrebami možnost, da si pridobijo enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavljajo izobraževalni programi osnovnošolskega, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja.

(2)Za otroke s posebnimi potrebami, ki glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje ne morejo doseči izobrazbenega standarda po izobraževalnem programu osnovnošolskega izobraževanja, se sprejme prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.

(1)Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za predšolske otroke, se glede na vrsto posebnih potreb lahko prilagodi organizacija in način izvajanja programa za predšolske otroke ter zagotovi dodatna strokovna pomoč.

(2)Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje lahko prilagodi organizacija, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje, časovna razporeditev pouka ter zagotovi tudi dodatna strokovna pomoč.

(1)Dodatna strokovna pomoč se izvaja za otroke s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, izjemoma pa tudi v drugih programih vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami.

(2)Dodatna strokovna pomoč se lahko izvaja kot:

-        pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj,

-        svetovalna storitev ali

-        učna pomoč.

(3)Učna pomoč se izvaja samo v osnovni šoli ter v programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, v primeru dolgotrajne bolezni, zaradi katere je bil otrok odsoten od pouka dva meseca ali več, pa tudi v drugih programih srednjega izobraževanja.

(1)Dodatna strokovna pomoč se izvaja individualno ali skupinsko v oddelku ali izven oddelka v vzgojno-izobraževalnem ali socialnovarstvenem zavodu.

(2)Če dodatne strokovne pomoči ni mogoče zagotoviti v skladu s prejšnjim odstavkom, se dodatna strokovna pomoč lahko nudi otroku tudi na domu. Praviloma se dodatna strokovna pomoč izvaja tedensko. Če je strokovno utemeljeno, se lahko dodatna strokovna pomoč izvaja tudi v strnjeni obliki in občasno pod pogoji, ki jih določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

(3)Skupno število ur dodatne strokovne pomoči ne sme presegati pet ur tedensko, od tega mora biti vsaj ena ura svetovalnih storitev. Slepim in slabovidnim otrokom ali otrokom z več motnjami iz 2. člena tega zakona se lahko določi večje število ur za premagovanje primanjkljajev, vendar največ tri ure več tedensko, praviloma v prvem izobraževalnem obdobju.

(4)Obseg in način izvajanja dodatne strokovne pomoči se določi z odločbo o usmeritvi v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme minister, podrobneje pa se način izvajanja dodatne strokovne pomoči opredeli z individualiziranim programom vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: individualizirani program).

(5)Predšolskim otrokom je na predlog zdravnika zagotovljena pravica do svetovalne storitve kot dodatne strokovne pomoči že pred uvedbo postopka usmerjanja, in sicer največ v obsegu dveh ur mesečno.

(1)Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v prilagojene programe in posebni program za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, je potrebno prilagoditi prostor in pripomočke, v skladu z navodili za prilagojeno izvajanje programov in v skladu s prilagojenimi programi, ki jih sprejme ali določi pristojni strokovni svet.

(2)Pripomočke, brez katerih se otroci s posebnimi potrebami ne morejo vključiti v program vzgoje in izobraževanja, zagotovi ustanovitelj javnega zavoda, če jim ti niso zagotovljeni z drugimi predpisi in če otrok zaradi objektivnih razlogov istega pripomočka ne more uporabiti doma in v vzgojno-izobraževalnem zavodu. Pripomočkov za otroke z gibalno oviranostjo, ki jim pripadajo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, namenjeni pa so uporabi v domačem okolju, ni potrebno vsakodnevno prinašati v vzgojno-izobraževalni zavod (žoge, valji, stolčki, stojke).

(3)Težje in težko gibalno oviranim ter slepim otrokom, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo se lahko za izvajanje fizične pomoči v času izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela dodeli stalni ali začasni spremljevalec.

(4)Dolgotrajno bolnim otrokom, slabovidnim otrokom oziroma otrokom z okvaro vidne funkcije, otrokom z avtističnimi motnjami in otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami se izjemoma lahko dodeli začasni spremljevalec na podlagi kriterijev, ki jih določi minister.

(1)Pri prilagojenih programih za predšolske otroke se lahko prilagaja vsebina, organizacija in način izvajanja.

(2)S prilagojenimi programi osnovnošolskega izobraževanja, ki omogočajo otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovreden izobrazbeni standard, se lahko prilagodi predmetnik, organizacija, način preverjanja in ocenjevanja znanja, način eksternega preverjanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka.

(3)S prilagojenimi izobraževalnimi programi za področja poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja, ki omogočajo otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovreden izobrazbeni standard, se lahko prilagodi predmetnik, organizacija, trajanje, način preverjanja in ocenjevanja znanja, način eksternega preverjanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka.

(4)S prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobraževalnim standardom in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja, ki ne omogočata otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovrednega izobrazbenega standarda, se lahko prilagodi predmetnik in učni načrt, vzgojno-izobraževalna obdobja, nivojski pouk in prehajanje med nivoji v osnovni šoli, način preverjanja in ocenjevanja ob koncu obdobij, napredovanje in pogoji za dokončanje izobraževanja.

(1)Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami se v skladu s tem zakonom usmerjajo v vzgojno-izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.

(2)Dodatna strokovna pomoč se otrokom iz prvega odstavka tega člena nudi tudi v obliki socialno integrativnih, preventivnih, kompenzacijskih in korekcijskih programov, ki so sestavni del vzgojnih programov.

(1)Če vključitev v program vzgoje in izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo iz 8. in 9. člena tega zakona za otroka s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ni bila uspešna ter je otrokov razvoj ogrožen, je vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega je otrok vključen, dolžan vložiti zahtevo za preverjanje ustreznosti usmeritve pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in o tem obvestiti tudi pristojni center za socialno delo.

(2)Center za socialno delo na podlagi dokumentacije oceni, ali bo začel postopek namestitve otroka s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojni zavod.

(1)Center za socialno delo mora pred izdajo odločbe o oddaji otroka v vzgojni zavod na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, pridobiti strokovno mnenje komisije iz 23. člena tega zakona.

(2)Komisija iz 23. člena tega zakona mora mnenje pripraviti v roku 60 dni od prejema potrebne dokumentacije, ki jo posreduje center za socialno delo.

(3)Center za socialno delo mora v roku 15 dni od izdaje odločbe o oddaji otroka v vzgojni zavod o izdaji odločbe obvestiti Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

(4)Zavod Republike Slovenije za šolstvo mora na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka izdati odločbo o usmeritvi otroka s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v ustrezen vzgojni oziroma vzgojno-izobraževalni program ali ustrezno spremeniti že izdano odločbo.

(1)Vzgojni zavodi so na podlagi izvršljive odločbe centra za socialno delo dolžni otroka s posebnimi potrebami nastaniti in vključiti v vzgojni in vzgojno-izobraževalni program.

(2)Vzgojni zavodi, ki so pooblaščeni za izvrševanje vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod, so dolžni izvršiti odločitev sodišča o vključitvi otroka v vzgojni zavod.

(3)Vzgojni zavod lahko zaradi vzgojnih in socialno integrativnih razlogov otroka s čustvenimi in vedenjskimi motnjami začasno, na podlagi individualiziranega programa, vključi samo v vzgojni program, vendar največ za dva meseca.

(1)Otroci s posebnimi potrebami, ki jim ni mogoče zagotoviti vzgoje in izobraževanja v kraju njihovega prebivališča in jim zaradi oddaljenosti prebivališča od kraja vzgoje in izobraževanja ni mogoče zagotoviti prevoza, se lahko vključijo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod, domove učencev za otroke s posebnimi potrebami ali se namestijo v rejniško družino.

(2)Če so podane okoliščine iz prvega odstavka tega člena in je otrok s posebnimi potrebami usmerjen v prilagojen program za predšolske otroke, lahko Zavod Republike Slovenije za šolstvo na predlog staršev z odločbo o usmeritvi določi, da se namesto namestitve v zavod oziroma oddaje v rejništvo, otroku zagotavlja pravica do brezplačnega prevoza iz kraja prebivališča do kraja, kjer deluje zavod in nazaj.

(1)Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojen program za predšolske otroke, se lahko občasno vključujejo tudi v program za predšolske otroke.

(2)Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe se lahko pri določenih predmetih ali predmetnih področjih občasno ali trajno vključujejo v izobraževalne programe.

(3)Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, se lahko občasno vključujejo v prilagojene programe osnovnošolskega izobraževanja.

(1)Predšolsko vzgojo po programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo izvajajo javni vrtci, izjemoma pa tudi javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki izvajajo ta program.

(2)Vzgojo in izobraževanje po programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo izvajajo javne šole v rednih oddelkih.

(3)Predšolsko vzgojo po prilagojenih programih za predšolske otroke izvajajo javni vrtci v razvojnih oddelkih, javni vrtci oziroma enote vrtcev, ki so ustanovljeni oziroma organizirani za izvajanje teh programov in javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter javni socialnovarstveni zavodi.

(4)Vzgojo in izobraževanje po prilagojenih programih izvajajo javne šole v rednih oddelkih ali v oddelkih s prilagojenimi programi, javne šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje teh programov in javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

(5)Posebne programe vzgoje in izobraževanja izvajajo javne šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene ali organizirane za izvajanje prilagojenih programov izobraževanja in posebnega programa vzgoje in izobraževanja, javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in javni socialnovarstveni zavodi.

(6)Vzgojne programe izvajajo javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Dodatno strokovno pomoč izvajajo strokovni delavci vrtca, šole ali zavoda, lahko pa tudi zunanji strokovni delavci, ki izpolnjujejo s predpisi določene pogoje.

(1)Javni zavodi za vzgojo in izobraževanje, socialnovarstveni zavodi ter svetovalni centri lahko poleg programov, zaradi katerih so ustanovljeni, izvajajo tudi strokovne naloge iz drugega odstavka tega člena. Če je ustanovitelj javnega zavoda iz prejšnjega stavka lokalna skupnost, mora pred sprejetjem akta o ustanovitvi pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Ministrstvo pri izdaji soglasij upošteva enakomerno regionalno pokritost in dostopnost storitev.

(2)Strokovne naloge so:

-        zagotavljanje razvoja strokovnega dela z otroki s posebnimi potrebami (razvoj aplikativnih strategij dela, razvoj instrumentov in strokovnih podlag, metodoloških aparatov za pripravo individualiziranega programa, evalvacij in podobno),

-        izvajanje svetovalnih storitev (pomoč pri izdelavi individualiziranih programov, evalvacija, svetovanje staršem, učiteljem, otrokom, supervizija, strokovna pomoč za predšolske otroke, poklicno usmerjanje),

-        organizacija in izvajanje dodatne strokovne pomoči v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih (mobilna služba),

-        organiziranje in izvajanje dela strokovnih komisij,

-        organiziranje in izvajanje nadaljnjega strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev,

-        izposoja didaktičnih materialov in pripomočkov, učbenikov in strokovnih gradiv,

-        organiziranje in izvajanje seminarjev za starše.

(3)Svetovalne storitve iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona izvajajo zavodi iz prvega odstavka tega člena.

(1)Na predlog staršev lahko komisija iz 23. člena tega zakona predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu ali v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v zasebnem vzgojno-izobraževalnem zavodu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in so na domu oziroma v zasebnem vzgojno-izobraževalnem zavodu zagotovljeni ustrezni pogoji.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka se otroku zagotovijo sredstva v višini, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače in materialne stroške na otroka v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu v skladu s standardi in normativi.

(3)Podrobnejše pogoje za izvajanje in kriterije za izobraževanje na domu iz prvega odstavka tega člena določi minister, s pravilnikom.

O usmerjanju otrok s posebnimi potrebami odloča na prvi stopnji Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

(1)Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so potrebne za optimalno usmeritev otroka se ustanovita prvo in drugostopna komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: komisija za usmerjanje). Komisija za usmerjanje prve in druge stopnje daje strokovno mnenje.

(2)Članice oziroma člane (v nadaljnjem besedilu: člane) komisije za usmerjanje prve stopnje imenuje in razrešuje direktor oziroma direktorica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.

(3)Člane komisije za usmerjanje druge stopnje imenuje in razrešuje minister.

(4)Komisije za usmerjanje prve in druge stopnje so imenovane glede na vrsto ovir, motenj in primanjkljajev v sestavi treh članov: specialni pedagog ustrezne smeri, psiholog in specialist pediater ali specialista pedopsihiater oziroma specialist šolske medicine, praviloma pa tisti, ki otroka obravnava z vidika njegovih posebnih potreb.

(5)Če komisija za usmerjanje na podlagi razpoložljive dokumentacije, pregledov in razgovorov ne more pripraviti strokovnega mnenja o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: strokovno mnenje) lahko v soglasju z uradno osebo, ki vodi postopek, v svoje delo vključi tudi specialista pedopsihiatra ali specialista fizikalne medicine in rehabilitacije ali okulista ali audiologa oziroma katerega koli specialista medicine, ki je ključen za ugotavljanje otrokovih posebnih potreb.

(6)Komisija za usmerjanje si mora pred odločitvijo pridobiti pisno ali ustno mnenje otrokove vzgojiteljice oziroma vzgojitelja ali učiteljice oziroma učitelja (v nadaljnjem besedilu: vzgojitelja ali učitelja). Kadar se usmerja otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami po 13. ali 14. členu tega zakona, mora biti v postopek usmerjanja vključen tudi specialist pedopsihiater in predstavnik pristojnega centra za socialno delo.

(7)Minister s pravilnikom določi pogoje za imenovanje in razrešitev, organizacijo in način dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

Otroke s posebnimi potrebami se usmerja v programe vzgoje in izobraževanja ob upoštevanju njihovih potreb na telesnem, spoznavnem, čustvenem, socialnem področju ter posebnih zdravstvenih potreb. Pri tem se upošteva tudi otrokova dosežena raven razvoja, zmožnost za učenje in doseganje standardov znanja ter prognoza njegovega nadaljnjega razvoja ob upoštevanju otrokovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj kakor tudi kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj.

(1)Postopek usmerjanja otroka s posebnimi potrebami se začne s pisno zahtevo staršev. Pisno zahtevo za usmerjanje lahko zase vloži tudi oseba starejša od 15. let (starejša mladoletnica oziroma starejši mladoletnik; v nadaljnjem besedilu: starejši mladoletnik). V primeru kolizije ravnanj med otrokom in starši se otroku določi skrbnika za posebne primere v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.

(2)Vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod, v katerega je ali bo otrok vključen, je dolžan vložiti zahtevo za začetek postopka, kadar oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen.

(3)Kadar se postopek ne začne na zahtevo staršev, je potrebno zahtevo za začetek postopka usmerjanja vročiti tudi njim.

(4)Vložnik zahteve mora pisni zahtevi za usmerjanje priložiti razpoložljivo strokovno dokumentacijo, ki se nanaša na posebne potrebe otroka.

(5)Pisna zahteva za začetek postopka usmerjanja se vloži na območni enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, pristojni glede na kraj stalnega prebivališča otroka s posebnimi potrebami.

(6)Postopek usmerjanja je uveden, ko Zavod Republike Slovenije za šolstvo prejme popolno zahtevo za začetek postopka usmerjanja.

(7)Zahteva za uvedbo postopka usmerjanja se lahko vloži pred vpisom v vzgojni, vzgojno-izobraževalni program ali posebni program vzgoje in izobraževanja ter ves čas, dokler je otrok vključen v te programe.

(1)Zavod Republike Slovenije za šolstvo pridobi od vlagatelja vso strokovno dokumentacijo, ki vključuje že opravljene obravnave otroka ter poročilo vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki ga otrok obiskuje in iz katerega je razvidno, da je bil otroku zagotovljen kontinuum pomoči. Za strokovno dokumentacijo se štejejo zdravstvena, psihološka, specialno pedagoška, socialna in druga poročila, ki se nanašajo na utemeljevanje posebnih potreb otroka.

(2)Če je potrebno, lahko Zavod Republike Slovenije za šolstvo s soglasjem staršev pridobi dodatno psihološko in medicinsko dokumentacijo. Soglasje ni potrebno, če so zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja podali starši.

(3)Del strokovne dokumentacije je tudi zapis pogovora z otrokom o postopku usmerjanja, razen če tega zaradi njegove starosti ali sposobnosti razumevanja okoliščin ni mogoče opraviti.

(1)Komisija za usmerjanje prve stopnje v strokovnem mnenju predlaga usmeritev v ustrezni program vzgoje in izobraževanja ali pa ugotovi, da usmeritev ni potrebna.

(2)V strokovnem mnenju se opredeli vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje ter se na podlagi ugotovljenih vzgojno-izobraževalnih potreb otroka poda predlog njegove usmeritve v ustrezen vzgojno-izobraževalni program.

(3)Strokovno mnenje vsebuje tudi elemente, na podlagi katerih se uveljavljajo pravice, ki jih določajo drugi predpisi.

(1)Zavod Republike Slovenije za šolstvo pošlje strokovno mnenje staršem oziroma vložniku zahteve za uvedbo postopka ter vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerega je oziroma bo otrok vključen. Na posredovano strokovno mnenje lahko starši oziroma vložniki zahteve podajo pripombe v roku osmih dni.

(2)Na podlagi posredovanih pripomb lahko Zavod Republike Slovenije za šolstvo od strokovne komisije zahteva dopolnitev strokovnega mnenja, dodatno obrazložitev ugotovitev ali pa ponovno obravnavo otroka s posebnimi potrebami in na podlagi tega izda odločbo o usmeritvi.

(3)Če v roku osmih dni pripombe niso podane ali če uradna oseba, ki vodi postopek oceni, da strokovnega mnenja ni potrebno dopolniti, dodatno obrazložiti ali opraviti ponovne obravnave, izda odločbo o usmeritvi.

(1)Pred izdajo odločbe mora Zavod Republike Slovenije za šolstvo ugotoviti, ali lahko vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega je oziroma bo otrok s posebnimi potrebami vključen, izpolnjuje pogoje za sprejem otroka oziroma za izvajanje ukrepov, povezanih s posebnimi potrebami otroka.

(2)Šteje se, da vzgojno-izobraževalni zavod izpolnjuje pogoje tudi, če se pooblastilo za izvajanje dodatne strokovne pomoči prenese na zavod, ki izvaja strokovne naloge iz drugega odstavka 20. člena tega zakona. Če vzgojno-izobraževalni zavod ne more izpolniti pogojev za sprejem otroka oziroma zagotoviti izvajanja ukrepov, povezanih s posebnimi potrebami otroka, mora Zavod Republike Slovenije za šolstvo, s sodelovanjem staršev, določiti najustreznejši vzgojno-izobraževalni zavod, ki izpolnjuje pogoje.

(3)Če se starši ne strinjajo s predlaganim vzgojno-izobraževalnim zavodom in ni mogoče uskladiti pričakovanj staršev z obstoječo mrežo vzgojno-izobraževalnih zavodov, vključi otroka v najbližji vzgojno-izobraževalni zavod, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje odločbe o usmeritvi, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

(1)Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje.

(2)Z odločbo o usmeritvi prve stopnje se odloči o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja ali pa se z odločbo ugotovi, da usmeritev ni potrebna.

(3)Če se otroka s posebnimi potrebami usmeri, se z odločbo odloči o:

-        vzgojno-izobraževalnih potrebah otroka,

-        programu vzgoje in izobraževanja, v katerega se otroka usmerja,

-        vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerega se bo otrok vključil,

-        datumu vključitve v program ali vzgojno-izobraževalni zavod,

-        obsegu, obliki ter izvajalcu posamezne oblike dodatne strokovne pomoči,

-        pripomočkih, prostoru in opremi ter drugih pogojih, ki morajo biti zagotovljeni za vzgojo in izobraževanje,

-        začasnem ali stalnem spremljevalcu,

-        zmanjšanju števila otrok v oddelku glede na predpisane normative,

-        roku preverjanja ustreznosti usmeritve,

-        pravicah, za katere tako določa poseben zakon.

(4)Gluhim in naglušnim, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku in so usmerjeni v programe iz 5. člena tega zakona, se na podlagi zahteve v odločbi iz prvega odstavka tega člena prizna tudi pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika.

(5)Ob usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v posebni program vzgoje in izobraževanja, ki ga izvaja socialnovarstveni zavod, se v primeru odločanja o celodnevnem varstvu otroka, izda odločba o usmeritvi v soglasju s pristojnim centrom za socialno delo, ki mora soglasje podati v roku osmih dni, sicer se šteje, da se z odločbo strinja.

(6)Uradna oseba, ki vodi postopek, mora izdati odločbo v roku 30 delovnih dni od prejema strokovnega mnenja iz 27. člena tega zakona. Če uradna oseba v skladu z 28. členom tega zakona zahteva dopolnitev strokovnega mnenja, njegovo dodatno obrazložitev ali ponovno obravnavo otroka pred strokovno komisijo, mora izdati odločbo v roku 30 dni od prejema dopolnjenega oziroma obrazloženega ali novega strokovnega mnenja.

(1)Pisanja se v postopku usmerjanja vročajo tako, da se dostavijo v hišni predalčnik ali poštni predal v prostorih izvajalca poštnih storitev. Šteje se, da je poštna pošiljka vročena naslovniku osmi dan od odprave izvajalcu poštnih storitev.

(2)Odločba o usmeritvi se vroči staršem oziroma starejšemu mladoletniku osebno s priporočeno poštno pošiljko, drugim vlagateljem zahteve ter vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerega je otrok vključen oziroma bo vključen, pa v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(3)Če ima otrok rejnika, se odločba, na način kot je določeno v prejšnjem odstavku, vroči tudi rejniku in pristojnemu centru za socialno delo.

(1)Zoper odločbo o usmeritvi, izdano na prvi stopnji, lahko vložijo pritožbo starši ter starejši mladoletnik v roku 15 dni od njene vročitve.

(2)Pravico do pritožbe zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena zahteva za začetek postopka usmerjanja, ima v roku iz prejšnjega odstavka tudi zavod iz drugega odstavka 25. člena, ki je podal zahtevo za začetek postopka usmerjanja.

(3)O pritožbi odloča minister.

(4)Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ali bistvene kršitve določb postopka organ druge stopnje izpodbijane odločbe o usmeritvi ne sme odpraviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče odpraviti v postopku na drugi stopnji.

(5)Če je pritožba podana zaradi nepopolno ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, mora organ druge stopnje pred odločitvijo pridobiti strokovno mnenje komisije za usmerjanje druge stopnje.

(1)Če se po dokončnosti odločbe o usmeritvi spremenijo okoliščine, ki vplivajo na ustreznost usmeritve otroka, lahko starši, starejši mladoletnik, vzgojno-izobraževalni zavod, socialnovarstveni zavod ali center za socialno delo poda pri organu, ki je odločal o usmeritvi, zahtevo za spremembo usmeritve ali predčasno prenehanje veljavnosti dokončne odločbe o usmeritvi ali njenega dela. Predlagatelj mora v predlogu navesti dejstva in dokaze, na katere opira svojo zahtevo ter utemeljiti korist, ki bi jo otrok oziroma vzgojno-izobraževalni zavod imela s spremembo usmeritve.

(2)Sklep o začetku postopka iz prejšnjega odstavka lahko izda Zavod Republike Slovenije za šolstvo tudi po uradni dolžnosti, če je to potrebno za zaščito javne ali otrokove koristi.

(3)Z odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, se prejšnja odločba potrdi ali spremeni.

(1)Starši so dolžni vključiti otroka s posebnimi potrebami v vrtec, šolo ali zavod v skladu z dokončno odločbo o usmeritvi v roku 15 dni od njene dokončnosti, če z odločbo o usmeritvi ni določeno drugače.

(2)Vrtec, šola ali zavod, v katerega mora biti otrok s posebnimi potrebami v skladu z dokončno odločbo o usmeritvi vključen, mora otroka s posebnimi potrebami vključiti.

(3)Če se otrok s posebnimi potrebami v roku iz prvega odstavka ne vključi v vzgojno-izobraževalni zavod, kamor je bil usmerjen, mora ta nemudoma obvestiti Zavod Republike Slovenije za šolstvo in inšpektorja, pristojnega za šolstvo. V primeru nevključitve otroka s posebnimi potrebami v vzgojni ali socialnovarstveni zavod, mora ta obvestiti Zavod Republike Slovenije za šolstvo in inšpektorja, pristojnega za šolstvo ter center za socialno delo.

(1)Zaradi zavarovanja otrokovih koristi na področju socialnega vključevanja in posebnih potreb otroka lahko Zavod Republike Slovenije za šolstvo na predlog vlagatelja ali po uradni dolžnosti, na podlagi zbrane dokumentacije, odloči o začasni usmeritvi otroka v ustrezen vzgojno-izobraževalni zavod oziroma vzgojno-izobraževalni program. Odločba o začasni usmeritvi velja do izdaje odločbe o usmeritvi, vendar največ šest mesecev.

(2)Z odločbo o usmeritvi se razveljavi začasna odločba, ki je bila izdana med postopkom.

(1)Vzgojno-izobraževalni zavod oziroma socialnovarstveni zavod mora najkasneje v roku 30 dni po dokončnosti odločbe izdelati za otroka s posebnimi potrebami individualizirani program.

(2)Z individualiziranim programom se v programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo določi organizacija in izvedba dodatne strokovne pomoči za:

-        premagovanje primanjkljajev,

-        izvajanje svetovalnih storitev,

-        izvajanje učne pomoči.

(3)Z individualiziranim programom dela se določijo:

-        cilji in oblike dela na posameznih vzgojno-izobraževalnih področjih,

-        strategije vključevanja otroka s posebnimi potrebami v skupino,

-        potrebne prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja, doseganju standardov in napredovanju,

-        uporaba prilagojene in pomožne izobraževalne tehnologije,

-        izvajanje fizične pomoči,

-        izvajanje tolmačenja v slovenskem znakovnem jeziku,

-        prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji,

-        časovna razporeditev pouka,

-        veščine za čim večjo samostojnost v življenju (prilagoditvene spretnosti) in načrt vključitve v zaposlitev.

(4)V pripravo in spremljanje individualiziranega programa morajo biti vključeni starši ter otrok s posebnimi potrebami, upoštevaje njegovo zrelost in starost. Individualiziran program je potrebno najmanj v vsakem vzgojno-izobraževalnem obdobju evalvirati in ga po potrebi spremeniti.

(1)Za pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa imenuje ravnatelj vzgojno-izobraževalnega zavoda oziroma direktor socialnovarstvenega zavoda strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega programa.

(2)Vzgojni zavod po namestitvi otroka s posebnimi potrebami sestavi skupino za individualno obravnavo otroka, v kateri sodeluje predstavnik centra za socialno delo, strokovni delavec tega zavoda in starši otroka. Delo skupine koordinira strokovni delavec zavoda. Po potrebi se skupina lahko razširi s strokovnimi delavci z drugih področij.

V primeru preselitve otroka s posebnimi potrebami ali vključitve v drug vzgojno-izobraževalni zavod z enakim programom, v katerega je bil otrok usmerjen z odločbo, se s prepisom v nov zavod prenese tudi izvajanje te odločbe.

(1)Če komisija za usmerjanje iz 23. člena zakona oceni, da je potrebno ustreznost usmeritve v program vzgoje in izobraževanja preveriti, v strokovnem mnenju določi rok za preverjanje ustreznosti, ki ne sme biti krajši od enega leta in ne daljši od petih let.

(2)Če je rok preverjanja ustreznosti usmeritve v odločbi določen, mora Zavod Republike Slovenije za šolstvo, na podlagi mnenja, ki ga pripravi vzgojno-izobraževalni zavod oziroma socialnovarstveni zavod, v katerega je otrok s posebnimi potrebami vključen ter mnenja komisije za usmerjanje 23. člena zakona, v tem roku začeti postopek preverjanja ustreznosti usmeritve po uradni dolžnosti ter pridobiti tudi poročilo o izvajanju individualiziranega programa in njegovo evalvacijo.

(3)Če Zavod Republike Slovenije za šolstvo na podlagi mnenja, ki ga pripravi vzgojno-izobraževalni zavod oziroma socialnovarstveni zavod, v katerega je otrok vključen in mnenja komisije za usmerjanje iz 23. člena zakona ugotovi, da je usmeritev ustrezna, jo potrdi. Če ugotovi, da usmeritev ni ustrezna, jo spremeni po postopku, določenem za usmerjenje otrok.

(1)Stroške postopka usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, ki jih vodi Zavod Republike Slovenije za šolstvo in stroške pritožbenega postopka, kakor tudi stroške članov strokovnih komisij, nosi organ, ki vodi postopek.

(2)Višino nagrade ter povračilo drugih stroškov članov strokovne komisije določi minister s pravilnikom.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo in ministrstvo zbirata, obdelujeta, shranjujeta, posredujeta in uporabljata podatke, vsebovane v zbirkah podatkov, katere upravljata po tem zakonu, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in v skladu s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo vodi naslednje zbirke:

-        osebnih podatkov otrok s posebnimi potrebami, ki obsega: ime in priimek, spol, datum, kraj in država rojstva, naslov prebivališča, državljanstvo in EMŠO,

-        osebnih podatkov staršev otrok s posebnimi potrebami, ki obsega: ime in priimek, naslov prebivališča in EMŠO,

-        vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, ki obsega: naslov vrtca, šole ali zavoda, v katerega je otrok vključen, podatke o rejništvu, program vzgoje in izobraževanja, v katerega je otrok usmerjen, rok, v katerem mora Zavod Republike Slovenije za šolstvo preveriti ustreznost usmeritve, strokovno mnenje komisije za usmerjanje o vrsti in stopnji otrokove motnje, ovire oziroma primanjkljaja, ter naslov vrtca, šole ali zavoda, v katerega je otrok napoten na podlagi odločbe centra za socialno delo,

-        izdanih odločb o usmeritvah, ki obsega odločbe o usmeritvi, izdane na prvi stopnji, in odločbe o usmeritvi, izdane na drugi stopnji.

Ministrstvo za potrebe odločanja v postopkih usmerjanja otrok s posebnimi potrebami na drugi stopnji, upravlja zbirko vseh osebnih podatkov o izdanih odločbah o usmeritvi na drugi stopnji.

Center za socialno delo je dolžan Zavodu Republike Slovenije za šolstvo pošiljati v vednost odločbe, izdane na podlagi 120. in 121. člena ZZZDR, če se nanašajo na otroke s posebnimi potrebami, ter na podlagi 183. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06–uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11–ZP-1G) zaradi vodenja evidence o vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami.

(1)Osebni podatki otroka s posebnimi potrebami, ki se zbirajo v skladu s tem zakonom, se obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za potrebe vzgoje in izobraževanja in posredujejo ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, in ministrstvu, pristojnemu za družino in socialne zadeve, za izvajanje z zakonom določenih nalog s področja usmerjanja otrok s posebnimi potrebami ter izvajanja njihove vzgoje in izobraževanja, če so osebni podatki potrebni za učinkovito izvajanje teh nalog.

(2)Ministrstvi iz prejšnjega odstavka imata pravico do brezplačnega vpogleda, prepisa, izpisa ali kopiranja podatkov.

(3)Za potrebe znanstveno raziskovalnega dela in pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta otroka s posebnimi potrebami ali identiteta drugih oseb ni razvidna, razen če gre za osebne podatke, ki po zakonu niso varovani.

Podatki iz tretje in četrte alineje 42. člena tega zakona se hranijo trajno, podatki iz prve in druge alineje 42. člena tega zakona pa se hranijo deset let po prenehanju usmeritve.

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvaja inšpektor, pristojen za šolstvo.

(1)Z globo 1000 eurov se kaznujejo za prekršek starši, ki v skladu z odločbo o usmeritvi ne vključijo otroka s posebnimi potrebami v vrtec, šolo ali zavod (prvi odstavek 34. člena).

(2)Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki v skladu z odločbo o usmeritvi ne vključi otroka s posebnimi potrebami, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 500 eurov (drugi odstavek 34. člena).

(3)Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne sporoči Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in inšpektorju, pristojnemu za šolstvo, da se dokončna odločba ni izvršila, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 200 eurov (tretji odstavek 34. člena).

(4)Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če individualizirani program ni izdelan v roku 30 dni po vključitvi otroka s posebnimi potrebami, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 200 eurov (prvi odstavek 36. člena). Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami – ZUOPP-1 (Uradni list RS, št. 58/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Postopki usmerjanja, ki so bili uvedeni pred začetkom uporabe tega zakona, se zaključijo v skladu s predpisi, ki so veljali do začetka uporabe tega zakona.

(2)Odločbe o usmeritvi, ki so bile izdane pred začetkom uporabe tega zakona, ostanejo v veljavi oziroma se preverjajo v rokih določenih z izdanimi odločbami ter v skladu s tem zakonom.

Podzakonske akte in druge splošne akte iz tega zakona mora minister sprejeti v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:

-        Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/03, 93/04, 97/05, 25/06, 23/07 in 14/10),

-        Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 25/06, 60/06 in 8/08),

-        Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 19/09), ki pa se uporabljajo do sprejema podzakonskih aktov iz tega zakona, v kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in 52/10 – odločba US), uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2012.«. Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12) spreminja 53. člen zakona tako, da se glasi: »53. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. decembra 2012.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »VI. DEL 251. člen (veljavnost zakona) (začetek veljavnosti) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.