49. člen ZUOPP-1
(veljavnost postopkov)
(1)Postopki usmerjanja, ki so bili uvedeni pred začetkom uporabe tega zakona, se zaključijo v skladu s predpisi, ki so veljali do začetka uporabe tega zakona.
(2)Odločbe o usmeritvi, ki so bile izdane pred začetkom uporabe tega zakona, ostanejo v veljavi oziroma se preverjajo v rokih določenih z izdanimi odločbami ter v skladu s tem zakonom.
- UPRS Sodba II U 54/2016-14Upravno sodišče RS · 2018
Z odločbo Zavoda za šolstvo RS, izdano v postopku na prvi stopnji, ni bilo odločeno o usmeritvi otroka v smislu prvega odstavka 49. člena ZUOPP-1, pač pa je bila z omenjeno odločbo v ponovljenem postopku po uradni dolžnosti le preverjena pravilnost usmeritve iz določbe Zavoda. Navedeno pomeni, da v postopku ni šlo za primer, ki ga ureja prvi odstavek 49. člena ZUOPP-1 (odločanje o usmeritvi otroka), kot to v odločbi nepravilno zaključuje Ministrstvo, pač pa za primer, ki je urejen v drugem odstavku 49. člena ZUOPP-1 (preizkus ustreznosti usmeritve otroka). Navedeno pa pomeni, da Ministrstvo pri izdaji izpodbijane odločbe ni uporabilo pravilnih predpisov, to je določb ZUOPP-1 ter na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami/2013, ki pa ju je pri presoji ustreznosti usmeritve pravilno upošteval Zavod, ki je odločal v postopku na prvi stopnji.
- UPRS sodba IV U 218/2014Upravno sodišče RS · 2015
Prvostopenjski organ je odločbo izdal na podlagi določb ZUOPP, ki je na podlagi določbe 51. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) prenehal veljati. Z dnem 1. 9. 2013 pravno podlago za usmerjanje otrok, mladoletnikov in polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami namreč ureja nov zakon. Po presoji sodišča bi zato upravna organa morala uporabiti določbe ZUOPP-1. ZUOPP-1 posebne določbe, kot jo je imel ZUOPP v prvem odstavku 20. člena, kjer je določal subsidiarno uporabo določb ZUP nima več, vendar to ne pomeni, da se v postopkih usmerjanja ZUP ne uporablja. Ob ugotovitvi namreč, da se v postopku usmerjanja izda konkreten upravni akt in da ZUOPP-1 ne ureja vseh postopkovnih vprašanj, je sodišče zavzelo stališče, da se ZUP v postopkih usmerjanja uporablja smiselno. To pomeni, da bo moral organ ZUP uporabiti tako, da bo njegova uporaba kar najbolj ustrezala naravi in namenu ter posebnostim spornega postopka, vendar pa najmanj v skladu z načeli upravnega postopka, med katerimi je eno najpomembnejših načelo varstva pravic strank in varstvo javne koristi (7. člen ZUP) in temeljno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 4. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 54/2016-14Upravno sodišče RS · 18. 4. 2018besedilo 2011–2026
Z odločbo Zavoda za šolstvo RS, izdano v postopku na prvi stopnji, ni bilo odločeno o usmeritvi otroka v smislu prvega odstavka 49. člena ZUOPP-1, pač pa je bila z omenjeno odločbo v ponovljenem postopku po uradni dolžnosti le preverjena pravilnost usmeritve iz določbe Zavoda. Navedeno pomeni, da v postopku ni šlo za primer, ki ga ureja prvi odstavek 49. člena ZUOPP-1 (odločanje o usmeritvi otroka), kot to v odločbi nepravilno zaključuje Ministrstvo, pač pa za primer, ki je urejen v drugem odstavku 49. člena ZUOPP-1 (preizkus ustreznosti usmeritve otroka). Navedeno pa pomeni, da Ministrstvo pri izdaji izpodbijane odločbe ni uporabilo pravilnih predpisov, to je določb ZUOPP-1 ter na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami/2013, ki pa ju je pri presoji ustreznosti usmeritve pravilno upošteval Zavod, ki je odločal v postopku na prvi stopnji.
- UPRS sodba IV U 218/2014Upravno sodišče RS · 3. 2. 2015besedilo 2011–2026
Prvostopenjski organ je odločbo izdal na podlagi določb ZUOPP, ki je na podlagi določbe 51. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) prenehal veljati. Z dnem 1. 9. 2013 pravno podlago za usmerjanje otrok, mladoletnikov in polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami namreč ureja nov zakon. Po presoji sodišča bi zato upravna organa morala uporabiti določbe ZUOPP-1. ZUOPP-1 posebne določbe, kot jo je imel ZUOPP v prvem odstavku 20. člena, kjer je določal subsidiarno uporabo določb ZUP nima več, vendar to ne pomeni, da se v postopkih usmerjanja ZUP ne uporablja. Ob ugotovitvi namreč, da se v postopku usmerjanja izda konkreten upravni akt in da ZUOPP-1 ne ureja vseh postopkovnih vprašanj, je sodišče zavzelo stališče, da se ZUP v postopkih usmerjanja uporablja smiselno. To pomeni, da bo moral organ ZUP uporabiti tako, da bo njegova uporaba kar najbolj ustrezala naravi in namenu ter posebnostim spornega postopka, vendar pa najmanj v skladu z načeli upravnega postopka, med katerimi je eno najpomembnejših načelo varstva pravic strank in varstvo javne koristi (7. člen ZUP) in temeljno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.