30. člen ZUOPP-1
(odločba o usmeritvi prve stopnje)
(1)Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje.
(2)Z odločbo o usmeritvi prve stopnje se odloči o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja ali pa se z odločbo ugotovi, da usmeritev ni potrebna.
(3)Če komisija za usmerjanje ugotovi, da otrok zaradi primanjkljaja, ovire oziroma motnje potrebuje takojšnjo usmeritev, pripravi strokovno mnenje, ne da bi šola pred tem izvajala podporo in pomoč iz 4.a člena tega zakona, na podlagi katerega Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi.
(4)Zavod Republike Slovenije za šolstvo lahko ob prehodu otroka iz predšolskega obdobja v šolo ali zavod izda odločbo o usmeritvi na podlagi individualnega načrta pomoči družini oziroma zapisnika multidisciplinarnega tima, izdanega v skladu z zakonom, ki ureja celostno zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami.
(5)Če se otroka s posebnimi potrebami usmeri, se z odločbo odloči o: – programu vzgoje in izobraževanja, v katerega se bo otrok usmeril, – vzgojno-izobraževalnem oziroma socialnovarstvenem zavodu, v katerega se bo otrok vključil, – datumu vključitve otroka v program ali vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod, – obsegu dodatne strokovne pomoči in o učiteljih za dodatno strokovno pomoč, – prilagoditvah prostora in opreme ter uporabi prilagojene in pomožne izobraževalne tehnologije, – pomoči spremljevalca ali spremljevalca skupine, – zmanjšanju števila otrok v oddelku glede na predpisane normative, – spremstvu otroka, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja to potrebuje, na organiziranem šolskem prevozu, – izvajanju dodatne strokovne pomoči v zavodu, v katerega otrok sicer ni vključen, – prilagojenem prevozu dijaka s težjo ali težko gibalno oviranostjo, če zaradi svoje oviranosti ne more uporabljati javnega prevoza oziroma potrebuje prilagojen prevoz, – oskrbi in vključitvi v vzgojni program, – izobraževanju na domu, – roku preverjanja ustreznosti usmeritve v skladu z merili za določanje preverjanja ustreznosti usmeritve pri posameznih skupinah otrok s posebnimi potrebami, ki so nujne glede na njihove vzgojno izobraževalne potrebe, in so priloga h kriterijem za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami, – pravicah, za katere tako določa poseben zakon.
(6)Gluhim in naglušnim otrokom ter otrokom z gluhoslepoto, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma v jeziku gluhoslepih in so usmerjeni v programe iz 5. člena tega zakona, se na podlagi zahteve v odločbi iz prvega odstavka tega člena prizna tudi pravica do tolmačenja slovenskega znakovnega jezika oziroma tolmačenja jezika gluhoslepih.
(7)Otroci, ki imajo priznano pravico do tolmačenja slovenskega znakovnega jezika (v nadaljnjem besedilu: uporabniki slovenskega znakovnega jezika) oziroma do tolmačenja jezika gluhoslepih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki jezika gluhoslepih), se učijo slovenski znakovni jezik oziroma jezik gluhoslepih. Gluhim in naglušnim otrokom ter otrokom z gluhoslepoto, ki niso uporabniki slovenskega znakovnega jezika oziroma jezika gluhoslepih in so usmerjeni v programe osnovne šole iz 5. člena tega zakona, se na podlagi zahteve v odločbi iz prvega odstavka tega člena lahko prizna tudi pravica do učenja slovenskega znakovnega jezika oziroma jezika gluhoslepih.
- VSRS Sklep I Up 18/2026Vrhovno sodišče RS · 2026
Po 4. členu ZUS-1 sodišče odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Pritožnik pa ima v obravnavanem primeru zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo, in sicer v okviru rednega upravnega spora na podlagi 2. člena ZUS-1 zoper odločitev upravnega organa. Po ustaljeni sodni praksi je namreč sodno varstvo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS‑1 "drugo sodno varstvo" iz 4. člena tega zakona. To je v obravnavanem primeru mogoče zoper dokončno odločbo o usmeritvi učenca s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu, izdano v upravnem postopku na podlagi ZOsn in ZUOPP-1. O usmerjanju otrok s posebnimi potrebami po 22. členu ZUOPP-1 odloča Zavod, ki po prvem odstavku 30. člena ZUOPP-1 izdaja odločbe o usmeritvi na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje. Da je tudi odločitev o izobraževanju na domu odločitev o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 21. člena ZUOPP-1. Ta namreč določa, da komisija (na predlog staršev) lahko predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami
- UPRS Sklep II U 313/2025-4Upravno sodišče RS · 2025
Po določbah ZOsn in ZUOPP-1 se o izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu odloča v upravnem postopku in torej navedeno vprašanje (neposredno) ne sodi v pristojnost sodišča, zato (niti upravno) sodišče o tem ne more odločati kot o svoji izvorni pristojnosti. Upravne zadeve, o katerih še ni odločil pristojni upravni organ, namreč ne spadajo v sodno pristojnost, torej ne le, da ne sodijo v pristojnost upravnega sodišča, ampak ne sodijo v pristojnost nobenega sodišča v Republiki Sloveniji.
- VSRS Sklep II Ips 67/2020Vrhovno sodišče RS · 2023
Po presoji Vrhovnega sodišča namestitev mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda skupaj s polnoletnimi osebami ni dopustna, razen če bi bilo to njej v korist (arg. iz 15. člena ZDZdr).
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 2. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 18/2026Vrhovno sodišče RS · 3. 2. 2026besedilo 2021–2026
Po 4. členu ZUS-1 sodišče odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Pritožnik pa ima v obravnavanem primeru zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo, in sicer v okviru rednega upravnega spora na podlagi 2. člena ZUS-1 zoper odločitev upravnega organa. Po ustaljeni sodni praksi je namreč sodno varstvo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS‑1 "drugo sodno varstvo" iz 4. člena tega zakona. To je v obravnavanem primeru mogoče zoper dokončno odločbo o usmeritvi učenca s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu, izdano v upravnem postopku na podlagi ZOsn in ZUOPP-1. O usmerjanju otrok s posebnimi potrebami po 22. členu ZUOPP-1 odloča Zavod, ki po prvem odstavku 30. člena ZUOPP-1 izdaja odločbe o usmeritvi na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje. Da je tudi odločitev o izobraževanju na domu odločitev o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 21. člena ZUOPP-1. Ta namreč določa, da komisija (na predlog staršev) lahko predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami
- UPRS Sklep II U 313/2025-4Upravno sodišče RS · 30. 10. 2025besedilo 2021–2026
Po določbah ZOsn in ZUOPP-1 se o izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu odloča v upravnem postopku in torej navedeno vprašanje (neposredno) ne sodi v pristojnost sodišča, zato (niti upravno) sodišče o tem ne more odločati kot o svoji izvorni pristojnosti. Upravne zadeve, o katerih še ni odločil pristojni upravni organ, namreč ne spadajo v sodno pristojnost, torej ne le, da ne sodijo v pristojnost upravnega sodišča, ampak ne sodijo v pristojnost nobenega sodišča v Republiki Sloveniji.
- VSRS Sklep II Ips 67/2020Vrhovno sodišče RS · 16. 11. 2023besedilo 2021–2026
Po presoji Vrhovnega sodišča namestitev mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda skupaj s polnoletnimi osebami ni dopustna, razen če bi bilo to njej v korist (arg. iz 15. člena ZDZdr).
- UPRS Sodba I U 1702/2016-24Upravno sodišče RS · 24. 1. 2018besedilo 2017–2021
Zahtevo za usmeritev otroka s posebnimi potrebami v program je treba razlagati v skladu z načelom največje otrokove koristi. Glede na vsebino 32. člena ZUOPP-1 bi drugostopenjski organ pred svojo odločitvijo moral pridobiti tudi strokovno mnenje komisije druge stopnje, saj sta tožnika v pritožbi uveljavljala vse pritožbene razloge, vključno z razlogom zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, saj sta zatrjevala, da njuna hčerka v šoli ves čas potrebuje spremljevalca in da ji le-ta tudi pripada. Ker strokovno mnenje komisije druge stopnje v pritožbenem postopku ni bilo pridobljeno, gre za bistveno kršitev določb postopka. Pri odločitvi o dodelitvi spremljevalca mora biti glavni kriterij fizično in psihično stanje otroka oziroma otrokove individualne potrebe in ne program, v katerega je otrok usmerjen.
- UPRS Sodba I U 1631/2016-19Upravno sodišče RS · 17. 1. 2018besedilo 2017–2021
Soglasje obeh staršev in vročitev izvoda zahteve OŠ za usmeritev staršem je bistvena predpostavka za zakonitost uvedbe postopka usmerjanja, kadar postopek usmerjanja sproži vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod. Prvostopenjski organ se v izpodbijani odločbi (zgolj) z enim stavkom sklicuje na strokovno mnenje komisije, ki je ugotovila, da je bilo učenko opredeliti kot otroka z lažjo motnjo v duševnem razvoju in je zato predlagala usmeritev v prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom. Iz strokovnega mnenja pa je razvidno tudi, da ima učenka velike težave z razumevanjem in uporabo slovenščine. Do tega se organ v svoji odločbi ni z ničemer opredelil. Izpodbijani akt torej nima nobene ocene o tem, ali je bilo strokovno mnenje komisije, glede na velike težave z razumevanjem in uporabo slovenščine učenke (in njene mame, ki je pogovorom in pregledom prisostvovala), izdelano v skladu s pravili postopka, glede na to, da imajo stranke, ki ne razumejo jezika, v katerem postopek teče, pravico spremljati postopek v jeziku, ki ga govorijo in razumejo, torej preko tolmača.
- UPRS Sodba IV U 121/2016-10Upravno sodišče RS · 19. 4. 2017besedilo 2011–2017
Obe strokovni mnenji sta sicer bili vročeni staršema, na katerega v skladu z zakonsko določbo 28. člena ZUOPP-1, nista dala pripomb v roku 8 dni. Ne glede na to, da po določbi tretjega odstavka tega člena organ, ki vodi postopek, če ne dobi pripomb staršev in strokovnega mnenja ni treba dopolniti, dodatno obrazložiti ali opraviti ponovne obravnave, izda odločbo o usmeritvi, je bila v zvezi s tožbenimi ugovori ob predpostavki pravilne izpolnitve zahteve za uvedbo usmerjanja mld. tožnice, v program vzgoje in izobraževanja, izpodbijana odločba preuranjeno izdana. Prvostopenjski organ bi moral starše pred odločitvijo seznaniti z vsebinskim postopkom in jim dati tudi možnost sodelovanja v tem postopku (prvi odstavek 9. člena ZUP), glede na to, da odločitev o tem, da gre pri mld. tožnici za otroka z lažjo motnjo v duševnem razvoju po Pravilniku o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in na podlagi tega, njena usmeritev v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, lahko pomeni njeno dokončno izobrazbeno usodo.