93. člen ZDT-1
(suspenz)
(1)Če je zoper državnega tožilca uveden kazenski postopek po uradni dolžnosti zaradi storitve kaznivega dejanja z zlorabo državnotožilske funkcije, mora generalni državni tožilec državnemu tožilcu izreči začasno odstranitev iz tožilske službe (v nadaljnjem besedilu: suspenz).
(2)Če je zoper državnega tožilca uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti in zaradi katere je državni tožilec lahko razrešen, generalni državni tožilec lahko izreče suspenz po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta.
(3)Če je zoper državnega tožilca uveden kazenski postopek s strani oškodovanca kot tožilca, zaradi storitve kaznivega dejanja z zlorabo državnotožilske funkcije ali zaradi storitve drugega kaznivega dejanja, za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti in zaradi katere je državni tožilec lahko razrešen, generalni državni tožilec lahko izreče suspenz po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta.
(4)O suspenzu generalnega državnega tožilca v primerih iz prejšnjih odstavkov odloči Vlada Republike Slovenije na obrazložen predlog ministra po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta.
(5)Odločitev o suspenzu mora biti obrazložena.
(6)Državna tožilstva nemudoma obvestijo pristojne organe o uvedbi kazenskega postopka zoper državnega tožilca po določbah prvega do četrtega odstavka tega člena.
(7)Če ta zakon ne določa drugače, se glede postopka suspenza in pravic državnega tožilca v suspenzu smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo suspenz sodnikov.
- UPRS Sklep III U 65/2017-8Upravno sodišče RS · 2017
Tožba (tudi če sodišče šteje, da je vložena že 30. 9. 2016), je očitno vložena po izteku zakonskega roka 30 dni od vročitve izpodbijane odločbe tožnici. Kot izhaja iz predloženih spisov zadeve, pa tožnica zoper izpodbijano odločbo tudi ni vložila pritožbe, čeprav je to možnost po zakonu in skladno z njim v izpodbijani odločbi navedenem pravnem pouku imela. Da je bila tožnici izpodbijana odločba vročena že novembra 2013 in da zoper njo pritožbe ni vložila, je bilo izpostavljeno tudi že v odgovoru na tožbo in teh navedb tožnica nato ni prerekala.
- VSL Sklep Cst 426/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Stečajni upravitelj mora kot organ sodišča tudi navzven dajati videz, da je vreden pravnega zaupanja vseh udeležencev v postopku. Po oceni višjega sodišča zato zakonska določba, ki v točno določenih primerih posega v zagotovljeni položaj stečajnega upravitelja, ni v nasprotju s 15. in 27. členom Ustave. Obstoj suma, da je kakšna oseba storila kaznivo dejanje pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, predstavlja nedvomno okoliščino, ki ustvarja dvom v javno zaupanje, da taka oseba zagotavlja zakonitost dela v stečajnem postopku, v katerem je imenovana za to funkcijo.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 12. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sklep III U 65/2017-8Upravno sodišče RS · 11. 12. 2017besedilo 2011–2026
Tožba (tudi če sodišče šteje, da je vložena že 30. 9. 2016), je očitno vložena po izteku zakonskega roka 30 dni od vročitve izpodbijane odločbe tožnici. Kot izhaja iz predloženih spisov zadeve, pa tožnica zoper izpodbijano odločbo tudi ni vložila pritožbe, čeprav je to možnost po zakonu in skladno z njim v izpodbijani odločbi navedenem pravnem pouku imela. Da je bila tožnici izpodbijana odločba vročena že novembra 2013 in da zoper njo pritožbe ni vložila, je bilo izpostavljeno tudi že v odgovoru na tožbo in teh navedb tožnica nato ni prerekala.
- VSL Sklep Cst 426/2017Višje sodišče v Ljubljani · 25. 7. 2017besedilo 2011–2026
Stečajni upravitelj mora kot organ sodišča tudi navzven dajati videz, da je vreden pravnega zaupanja vseh udeležencev v postopku. Po oceni višjega sodišča zato zakonska določba, ki v točno določenih primerih posega v zagotovljeni položaj stečajnega upravitelja, ni v nasprotju s 15. in 27. členom Ustave. Obstoj suma, da je kakšna oseba storila kaznivo dejanje pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, predstavlja nedvomno okoliščino, ki ustvarja dvom v javno zaupanje, da taka oseba zagotavlja zakonitost dela v stečajnem postopku, v katerem je imenovana za to funkcijo.