75. člen ZDT-1
(razrešitev)
(1)Državni tožilec se razreši, če je pravnomočno obsojen:
- za kaznivo dejanje, storjeno z zlorabo državnotožilske funkcije, ali
- za naklepno kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.
(2)Državni tožilec se lahko razreši, če je pravnomočno obsojen:
- za naklepno ali nenaklepno kaznivo dejanje na kazen zapora do šestih mesecev ali na drugo kazen ali mu je bila izrečena pogojna obsodba, ali
- za nenaklepno kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, in je zaradi te obsodbe osebnostno neprimeren za opravljanje državnotožilske funkcije.
(3)Sodišče mora v primerih iz prejšnjih odstavkov poslati pravnomočno sodbo ministrstvu, Državnotožilskemu svetu in generalnemu državnemu tožilcu.
(4)Državnotožilski svet in generalni državni tožilec v primeru iz drugega odstavka tega člena v enem mesecu od prejema sodbe posredujeta ministru mnenje o osebnostni primernosti oziroma neprimernosti obsojenega državnega tožilca za opravljanje državnotožilske funkcije.
(5)Državnega tožilca razreši Vlada Republike Slovenije na predlog ministra.
(6)O nastopu razlogov za razrešitev državnega tožilca, ki je bil imenovan za evropskega delegiranega tožilca, ministrstvo obvesti EJT.
- VSRS Sklep I Up 261/2017Vrhovno sodišče RS · 2018
Državnotožilski svet z izdelavo ocene državnotožilske službe ni odločil o prenehanju funkcije državnega tožilca. To je tudi skladno z zakonom, saj iz ZDT-1 izhaja, da ugotovitveno odločbo o prenehanju državnotožilske funkcije izda Vlada (74. člen ZDT-1). V zvezi z učinki zahtevane začasne odredbe je bilo zato treba ugotoviti, da izdelave ocene državnotožilske službe s strani Državnotožilskega sveta sploh ni mogoče šteti za upravni akt, torej za odločitev, ki posega v pravice oziroma pravno varovane interese pritožnice, in s tem za akt, ki povzroča (zatrjevane) škodljive posledice. Pritožnica torej ni izkazala neposredne povezave med izpodbijanim aktom tožene stranke in grozečo težko popravljivo škodo. Presoja, ali so sicer podani pogoji za vodenje upravnega spora o glavni stvari, pa je v nadaljnji pristojnosti sodišča prve stopnje.Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 1. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 261/2017Vrhovno sodišče RS · 4. 1. 2018besedilo 2011–2019
Državnotožilski svet z izdelavo ocene državnotožilske službe ni odločil o prenehanju funkcije državnega tožilca. To je tudi skladno z zakonom, saj iz ZDT-1 izhaja, da ugotovitveno odločbo o prenehanju državnotožilske funkcije izda Vlada (74. člen ZDT-1). V zvezi z učinki zahtevane začasne odredbe je bilo zato treba ugotoviti, da izdelave ocene državnotožilske službe s strani Državnotožilskega sveta sploh ni mogoče šteti za upravni akt, torej za odločitev, ki posega v pravice oziroma pravno varovane interese pritožnice, in s tem za akt, ki povzroča (zatrjevane) škodljive posledice. Pritožnica torej ni izkazala neposredne povezave med izpodbijanim aktom tožene stranke in grozečo težko popravljivo škodo. Presoja, ali so sicer podani pogoji za vodenje upravnega spora o glavni stvari, pa je v nadaljnji pristojnosti sodišča prve stopnje.Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.