iuris
§ zakonZakon o državnem tožilstvu · ZDT-1 · velja od 6. 8. 2011

75. člen ZDT-1

(razrešitev)

Sodna praksa: 1 odločba navaja ta člen · zadnja 4. 1. 2018Vse odločbe ↓
  • VSRS Sklep I Up 261/2017Vrhovno sodišče RS · 2018

    Državnotožilski svet z izdelavo ocene državnotožilske službe ni odločil o prenehanju funkcije državnega tožilca. To je tudi skladno z zakonom, saj iz ZDT-1 izhaja, da ugotovitveno odločbo o prenehanju državnotožilske funkcije izda Vlada (74. člen ZDT-1). V zvezi z učinki zahtevane začasne odredbe je bilo zato treba ugotoviti, da izdelave ocene državnotožilske službe s strani Državnotožilskega sveta sploh ni mogoče šteti za upravni akt, torej za odločitev, ki posega v pravice oziroma pravno varovane interese pritožnice, in s tem za akt, ki povzroča (zatrjevane) škodljive posledice. Pritožnica torej ni izkazala neposredne povezave med izpodbijanim aktom tožene stranke in grozečo težko popravljivo škodo. Presoja, ali so sicer podani pogoji za vodenje upravnega spora o glavni stvari, pa je v nadaljnji pristojnosti sodišča prve stopnje.Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 8. 12. 2025
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Različice besedila · 3
  1. od 30. 9. 2026 · trenutno
  2. 14. 6. 2019 – 29. 9. 2026
  3. 29. 7. 2011 – 13. 6. 2019

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

1 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 1. 2018
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–1 od 1
  • VSRS Sklep I Up 261/2017
    Vrhovno sodišče RS · 4. 1. 2018besedilo 2011–2019

    Državnotožilski svet z izdelavo ocene državnotožilske službe ni odločil o prenehanju funkcije državnega tožilca. To je tudi skladno z zakonom, saj iz ZDT-1 izhaja, da ugotovitveno odločbo o prenehanju državnotožilske funkcije izda Vlada (74. člen ZDT-1). V zvezi z učinki zahtevane začasne odredbe je bilo zato treba ugotoviti, da izdelave ocene državnotožilske službe s strani Državnotožilskega sveta sploh ni mogoče šteti za upravni akt, torej za odločitev, ki posega v pravice oziroma pravno varovane interese pritožnice, in s tem za akt, ki povzroča (zatrjevane) škodljive posledice. Pritožnica torej ni izkazala neposredne povezave med izpodbijanim aktom tožene stranke in grozečo težko popravljivo škodo. Presoja, ali so sicer podani pogoji za vodenje upravnega spora o glavni stvari, pa je v nadaljnji pristojnosti sodišča prve stopnje.Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.