6. člen ZDT-1
(pravice državnih tožilcev)
(1)Državnemu tožilcu so zagotovljene pravica do napredovanja, do izobraževanja, do plače in druge pravice, ki izhajajo iz državnotožilske službe, in nikomur ni dovoljeno posegati vanje, razen v primerih in po postopkih, ki so določeni z zakonom.
(2)Plače državnih tožilcev določa zakon.
- UPRS Sodba I U 1436/2018-19Upravno sodišče RS · 2021
Tožena stranka je izvedla dokazno oceno in je obrazložila svojo odločitev, ne da bi bilo iz nje razvidno, kako je v dokazno oceno vključila ugovore (obrambe), ki jih je v postopku navajala tožnica, oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj ni tožena stranka upoštevala nobenega vsebinskega ugovora tožnice v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi. Pravica do izjave namreč ni spoštovana, če ima stranka zgolj formalno možnost, da se brani, tako da organ (s)prejme njene pisne vloge ali vzame ustno izjavo na zapisnik. Tožena stranka ni zadostila minimalnim procesnim kriterijem obrazloženosti odločitve, ki jih sodišče mora upoštevati v presoji zakonitosti akta Dts na podlagi standardov iz 6. člena EKČP. Posledično sodišče niti ni moglo opraviti (zadržanega) testa očitne nerazumnosti glede upoštevanja materialno-pravnih kriterijev za oceno državnotožilske službe.
- UPRS Sodba I U 564/2019-25Upravno sodišče RS · 2019
ZDT-1 nima izrecne določbe, ki bi tožnici dala pravico do dostopa do sodnega varstva zoper izpodbijani akt Vlade. Vendar, ker mora sodišče zagotavljati sodno varstvo tožničine pravice na podlagi 23. člena Ustave v zvezi z njeno zakonsko pravico do napredovanja, Upravno sodišče ugotavlja, da ima tožnica dostop do sodnega varstva v tem sporu preko določbe osmega odstavka 37. člena ZDT-1. Po tem določilu, če ZDT-1 ne določa drugače, se glede napredovanja državnih tožilcev smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo. ZSS pa v določbi člena 21a, ki ureja vročanje odločbe Sodnega sveta o imenovanju kandidatom, ki so se prijavili na razpisano mesto, pravi, "če je sprožen upravni spor, mora pristojno sodišče odločiti najpozneje v tridesetih dneh." Na tej podlagi ima tudi tožnica pravico, da sproži upravni spor zoper izpodbijani akt Vlade pred pristojnim sodiščem. Upoštevajoč sistematično in jezikovno metodo razlage predpisov po mnenju Upravnega sodišča uvedba ZSSvet nima vpliva na spremembo pristojnosti sodišča, ko gre za napredovanje oziroma imenovanje državnega tožilca na mesto vrhovnega državnega tožilca, kajti zakonodajalec ni vzpostavil potrebne zakonske zve
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 4. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1436/2018-19Upravno sodišče RS · 14. 4. 2021besedilo 2011–2026
Tožena stranka je izvedla dokazno oceno in je obrazložila svojo odločitev, ne da bi bilo iz nje razvidno, kako je v dokazno oceno vključila ugovore (obrambe), ki jih je v postopku navajala tožnica, oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj ni tožena stranka upoštevala nobenega vsebinskega ugovora tožnice v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi. Pravica do izjave namreč ni spoštovana, če ima stranka zgolj formalno možnost, da se brani, tako da organ (s)prejme njene pisne vloge ali vzame ustno izjavo na zapisnik. Tožena stranka ni zadostila minimalnim procesnim kriterijem obrazloženosti odločitve, ki jih sodišče mora upoštevati v presoji zakonitosti akta Dts na podlagi standardov iz 6. člena EKČP. Posledično sodišče niti ni moglo opraviti (zadržanega) testa očitne nerazumnosti glede upoštevanja materialno-pravnih kriterijev za oceno državnotožilske službe.
- UPRS Sodba I U 564/2019-25Upravno sodišče RS · 29. 5. 2019besedilo 2011–2026
ZDT-1 nima izrecne določbe, ki bi tožnici dala pravico do dostopa do sodnega varstva zoper izpodbijani akt Vlade. Vendar, ker mora sodišče zagotavljati sodno varstvo tožničine pravice na podlagi 23. člena Ustave v zvezi z njeno zakonsko pravico do napredovanja, Upravno sodišče ugotavlja, da ima tožnica dostop do sodnega varstva v tem sporu preko določbe osmega odstavka 37. člena ZDT-1. Po tem določilu, če ZDT-1 ne določa drugače, se glede napredovanja državnih tožilcev smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo. ZSS pa v določbi člena 21a, ki ureja vročanje odločbe Sodnega sveta o imenovanju kandidatom, ki so se prijavili na razpisano mesto, pravi, "če je sprožen upravni spor, mora pristojno sodišče odločiti najpozneje v tridesetih dneh." Na tej podlagi ima tudi tožnica pravico, da sproži upravni spor zoper izpodbijani akt Vlade pred pristojnim sodiščem. Upoštevajoč sistematično in jezikovno metodo razlage predpisov po mnenju Upravnega sodišča uvedba ZSSvet nima vpliva na spremembo pristojnosti sodišča, ko gre za napredovanje oziroma imenovanje državnega tožilca na mesto vrhovnega državnega tožilca, kajti zakonodajalec ni vzpostavil potrebne zakonske zve