117. člen ZDT-1
(imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva)
(1)Vodjo okrožnega državnega tožilstva imenuje Državnotožilski svet, na obrazložen predlog ministra po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca, za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2)Akt o imenovanju se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije v skrajšani obliki z navedbo naslednjih sestavin akta: uvod (ime organa, ki akt izdaja, ter predpis o njegovi pristojnosti), naziv akta, izrek (osebno ime, lahko tudi strokovni ali znanstveni naslov, datum rojstva, funkcija, na katero se oseba imenuje, naziv državnega tožilstva, pri katerem bo opravljala funkcijo, trajanje mandata), številka, datum in kraj izdaje ter navedba izdajatelja akta.
(3)Za vodjo okrožnega državnega tožilstva je lahko imenovan državni tožilec, ki je ob prijavi mlajši od 64 let in izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv višjega državnega tožilca.
(4)Državni tožilec, ki ni imel naziva višji državni tožilec, ga pridobi z imenovanjem.
- VSRS Sklep X Ips 1/2017Vrhovno sodišče RS · 2017
Državnotožilski svet ni dolžan imenovati vodje okrožnega državnega tožilstva, in sicer niti v primeru, ko je vsaj eden od prijavljenih kandidatov (po presoji generalnega državnega tožilca) primeren za vodenje. Položaj, ko je zaradi neponovitve glasovanja Državnotožilskega sveta o prijavljenih kandidatih, vodja okrožnega državnega tožilstva daljše časovno obdobje neimenovan, je stvar primernosti ureditve tega področja, v presojo katere se Vrhovno sodišče ne more spuščati.
- UPRS sodba I U 1411/2015Upravno sodišče RS · 2015
V zadevi je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje predvsem glede vodstvenih izkušenj, ki so po merilih iz ZDT-1 ena od relevantnih okoliščin za imenovanje vodje ODT. Za zakonito odločitev je potrebno, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno tudi glede vseh drugih podatkov in objektivnih okoliščin, ki vplivajo na imenovanje vodje ODT, kot jih predpisuje ZDT-1. Po presoji sodišča se mora o vseh relevantnih okoliščinah toženka izreči tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe na način, da jih je mogoče preizkusiti.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 2. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X Ips 1/2017Vrhovno sodišče RS · 1. 2. 2017besedilo 2011–2026
Državnotožilski svet ni dolžan imenovati vodje okrožnega državnega tožilstva, in sicer niti v primeru, ko je vsaj eden od prijavljenih kandidatov (po presoji generalnega državnega tožilca) primeren za vodenje. Položaj, ko je zaradi neponovitve glasovanja Državnotožilskega sveta o prijavljenih kandidatih, vodja okrožnega državnega tožilstva daljše časovno obdobje neimenovan, je stvar primernosti ureditve tega področja, v presojo katere se Vrhovno sodišče ne more spuščati.
- UPRS sodba I U 1411/2015Upravno sodišče RS · 9. 11. 2015besedilo 2011–2026
V zadevi je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje predvsem glede vodstvenih izkušenj, ki so po merilih iz ZDT-1 ena od relevantnih okoliščin za imenovanje vodje ODT. Za zakonito odločitev je potrebno, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno tudi glede vseh drugih podatkov in objektivnih okoliščin, ki vplivajo na imenovanje vodje ODT, kot jih predpisuje ZDT-1. Po presoji sodišča se mora o vseh relevantnih okoliščinah toženka izreči tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe na način, da jih je mogoče preizkusiti.