102. člen ZDT-1

(1)Državnotožilski svet ima te pristojnosti:

-       daje mnenje k politiki pregona državnega tožilstva;

-       daje pobude za sprejetje ali spremembo splošnih navodil;

-       podaja mnenja o predlogih za imenovanje državnih tožilcev;

-       izdeluje ocene državnotožilske službe in odloča o napredovanju državnih tožilcev v skladu s tem zakonom;

-       podaja predlog za imenovanje generalnega državnega tožilca in mnenje k imenovanju njegovega namestnika ter imenuje vodje okrožnih državnih tožilstev in njihove namestnike;

-       odloča o premestitvah in dodelitvah državnih tožilcev v skladu s tem zakonom;

-       odloča o nezdružljivosti funkcije državnega tožilca;

-       daje mnenje k predlogu skupnega finančnega načrta za državna tožilstva in mnenje Državnemu zboru Republike Slovenije o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti državnih tožilcev;

-       sprejme merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe in merila za uspešnost pregona državnih tožilstev;

-       daje mnenje k številu mest državnih tožilcev na državnih tožilstvih;

-       daje mnenje k skupnemu letnemu poročilu o delu državnih tožilstev;

-       daje mnenje o izvedbi pravosodnega nadzora;

-       predlaga ali zahteva odpravo kršitve oziroma odpravi kršitev, s katero je bila prizadeta samostojnost državnega tožilca, in po potrebi objavi svojo ugotovitev;

-       imenuje in razrešuje disciplinske organe po tem zakonu;

-       sprejme merila in metode za preizkus strokovne usposobljenosti in drugih sposobnosti kandidatov;

-       sprejme Kodeks državnotožilske etike;

-       imenuje Komisijo za etiko in integriteto;

-       daje soglasje k politiki zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev in spremlja njeno uresničevanje;

-       predlaga spremembe ali dopolnitve politike zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev.

-       odloča o drugih zadevah, če zakon tako določa.

(2)Podatke, ki se nanašajo na posameznika, Državnotožilski svet hrani 15 let po dnevu prenehanja funkcije oziroma razrešitve, nato se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.