66. člen ZPVPJN
(izločitev)
(1)Predsednik, član ali uslužbenec Državne revizijske komisije ne more odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevi, če je z vlagateljem ali ponudnikom, zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem vlagatelja ali ponudnika ali z zakonitimi zastopniki, člani organov upravljanja ali nadzora vlagatelja ali ponudnika ali odgovornimi osebami naročnika v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, zakonski zvezi, čeprav je ta že prenehala, ali v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti ali svaštvu do vštetega tretjega kolena ali če so izpolnjeni drugi izločitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.
(2)Predsednik, član ali uslužbenec Državne revizijske komisije ne more odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevi, če je neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot pet odstotkih udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu vlagatelja, ponudnika ali naročnika.
(3)Predsednik, član ali uslužbenec Državne revizijske komisije ne more odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevi, če je bil zaposlen pri ponudniku ali naročniku, pa od prenehanja zaposlitve še nista pretekli dve leti.
(4)Izločitev predsednika, člana ali uslužbenca Državne revizijske komisije lahko predlaga tudi naročnik, vlagatelj, izbrani ponudnik ali zagovornik javnega interesa.
(5)O izločitvi člana ali uslužbenca Državne revizijske komisije odloča predsednik Državne revizijske komisije. O izločitvi predsednika Državne revizijske komisije se odloči na občni seji Državne revizijske komisije, ki jo skliče in vodi član, ki nadomešča predsednika.
- UPRS Sklep I U 1638/2019-5Upravno sodišče RS · 2019
Dopis DRK, s katerim je DRK odgovorila na poziv k odpravi nepravilnosti tožečih strank, ni akt, ki bi se po 2. členu ZUS-1 lahko izpodbijal v upravnem sporu, ne v formalnem niti v materialnem smislu, saj ni izdan v obliki upravne odločbe, niti ne gre za posamični akt, s katerim bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih tožnikov.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 11. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sklep I U 1638/2019-5Upravno sodišče RS · 19. 11. 2019
Dopis DRK, s katerim je DRK odgovorila na poziv k odpravi nepravilnosti tožečih strank, ni akt, ki bi se po 2. členu ZUS-1 lahko izpodbijal v upravnem sporu, ne v formalnem niti v materialnem smislu, saj ni izdan v obliki upravne odločbe, niti ne gre za posamični akt, s katerim bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih tožnikov.