61.e člen ZPVPJN
(postopek imenovanja)
(1)Komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za mandate in volitve najpozneje v 30 dneh po izteku roka za prejem prijav pošlje komisiji iz 61.d člena tega zakona vse prijave, ki so prispele pravočasno in jih ni zavrgla zaradi neizpolnjevanja splošnih pogojev iz 61.a člena tega zakona. Prepozne prijave zavrže.
(2)Po prejemu prijav komisija iz 61.d člena tega zakona te pregleda in s kandidati opravi razgovor ter poda obrazloženo mnenje o izpolnjevanju posebnih pogojev iz 61.b člena tega zakona in ustreznosti kandidata.
(3)Mnenje iz prejšnjega odstavka vroči komisiji Državnega zbora Republike Slovenije, pristojni za mandate in volitve najpozneje v 30 dneh od prejema prijav. Kandidata, ki bo podlagan v imenovanje za posamezno razpisano prosto mesto, izbere komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za mandate in volitve izmed kandidatov, ki izpolnjujejo vse pogoje.
(4)Predsednika in člane imenuje Državni zbor Republike Slovenije, na predlog komisije, pristojne za mandate in volitve.
(5)Zoper sklep o zavrnitvi ali zavrženju prijave iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od dneva vročitve sklepa.
(6)Sodišče v upravnem sporu iz prejšnjega odstavka odloča prednostno.
- VSRS Sklep I Up 146/2021Vrhovno sodišče RS · 2021
Sodnikovo pravno mnenje, ki ga je izrazil v strokovnem članku, ne predstavlja objektivnega odklonitvenega razloga, četudi utegne biti to vprašanje v zadevi odločilnega pomena. Po analogiji je to stališče uporabljivo tudi v zvezi z mnenji, ki jih sodnik kot avtor predstavi v okviru komentarja določenega zakona. Zato je v obravnavani zadevi bistveno le, da izločevani sodnik v svojem komentarju zakona ni izjavil, da bo v pritožničinem primeru odločil enako, neupoštevaje njene argumente oziroma okoliščine obravnavane zadeve. Vrhovno sodišče zavrača posplošeno pritožbeno oceno, da je bila (celotna) praksa organa, ki ga je izločevani sodnik vodil, v nasprotju s stališči ESČP glede izvajanja ustnih obravnav. To bi držalo le, če bi bilo stališče omenjenega sodišča, da gre za absolutno človekovo pravico, DKOM pa bi odločala izključno na sejah. A tega pritožba ne trdi.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 8. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 146/2021Vrhovno sodišče RS · 25. 8. 2021
Sodnikovo pravno mnenje, ki ga je izrazil v strokovnem članku, ne predstavlja objektivnega odklonitvenega razloga, četudi utegne biti to vprašanje v zadevi odločilnega pomena. Po analogiji je to stališče uporabljivo tudi v zvezi z mnenji, ki jih sodnik kot avtor predstavi v okviru komentarja določenega zakona. Zato je v obravnavani zadevi bistveno le, da izločevani sodnik v svojem komentarju zakona ni izjavil, da bo v pritožničinem primeru odločil enako, neupoštevaje njene argumente oziroma okoliščine obravnavane zadeve. Vrhovno sodišče zavrača posplošeno pritožbeno oceno, da je bila (celotna) praksa organa, ki ga je izločevani sodnik vodil, v nasprotju s stališči ESČP glede izvajanja ustnih obravnav. To bi držalo le, če bi bilo stališče omenjenega sodišča, da gre za absolutno človekovo pravico, DKOM pa bi odločala izključno na sejah. A tega pritožba ne trdi.