25. člen ZVZD-1
(predhodno varstvo)
(1)Delodajalec sme dati v uporabo objekt le, če je pridobil dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim delom skladno s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih ter pisno ocenil tveganja, katerim bi delavci lahko bili izpostavljeni pri delu.
(2)Delodajalec sme dati v uporabo delovno opremo in druga sredstva za delo delavcem le, če je pridobil:
- potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami za sredstva za delo;
- potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi sredstev za delo.
(3)Določbe prejšnjih odstavkov se nanašajo na vse spremembe delovnega procesa.
- VSRS Sodba II Ips 109/2016Vrhovno sodišče RS · 2018
Vse, kar B. povezuje s škodnim dogodkom, je okoliščina, da se je zgodil v njenem objektu, pri remontu njenih naprav (premogovnega traku oziroma vozička). Na podlagi tega pa niti, če bi zaradi okoliščin, ki jih revizija izpostavlja kot posebne, to je delo v tunelu, polnem prašnih kovinskih delcev, tožnikovo delo lahko opredelili kot nevarno, B. ne bi bilo mogoče pripisati objektivne odgovornosti za tožnikovo škodo. Da v določbah OZ iz 619. člena in naslednjih, ki urejajo pogodbo o delu, podlage za odgovornost naročnika del za škodo iz telesne poškodbe, ki jo pri opravljanju naročenega posla utrpi tisti, ki ga opravlja, in ki nastane v okoliščinah konkretnega primera, ni.
- VDSS Sodba Pdp 610/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2018
Tožnik (policist) je padel z višine več kot 3 m. Do padca in posledične poškodbe je prišlo, ker se je pri sestopu s tovornega vozila na višini 3 m zamaknila letev. Pritrditi je treba oceni sodišča prve stopnje, da je tožnik opravljal delo, ki je v danih okoliščinah pomenilo nevarno dejavnost. Opravljanje dela, pri katerem med sestopom lahko pride do padca z višine več kot 3 m, pomeni opravljanje nevarne dejavnosti, zaradi česar se v skladu s 149. členom OZ šteje, da škoda, ki je nastala v zvezi z nevarno dejavnostjo, izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Tožnik bi se kot povprečno usposobljen delavec moral toženo stranko oziroma nadrejene pred vzpenjanjem opozoriti na to, da lestev ni ustrezna in je zato ne more uporabiti. Za obstoj oškodovančevega prispevka k škodi ni potrebno naklepno ali hudo malomarno ravnanje. Zadostuje že nižja stopnja krivde. Ko je tožnik ocenil, da obstaja verjetnost prisotnosti prebežnikov v tovornem vozilu, bi moral preveriti varnost lestve ter o svojih ugotovitvah obvestiti nadrejeno osebo, česar pa ni storil. Tožnik se je zavedal neuporabnosti lestve, ki jo je imel na razpolago, pa ni zahteval njenega popravila ali z
- VSK sodba I Cp 380/2016Višje sodišče v Kopru · 2016
Presoja razmerja med neposrednim delodajalcem in uporabnikom.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 3. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 109/2016Vrhovno sodišče RS · 22. 3. 2018
Vse, kar B. povezuje s škodnim dogodkom, je okoliščina, da se je zgodil v njenem objektu, pri remontu njenih naprav (premogovnega traku oziroma vozička). Na podlagi tega pa niti, če bi zaradi okoliščin, ki jih revizija izpostavlja kot posebne, to je delo v tunelu, polnem prašnih kovinskih delcev, tožnikovo delo lahko opredelili kot nevarno, B. ne bi bilo mogoče pripisati objektivne odgovornosti za tožnikovo škodo. Da v določbah OZ iz 619. člena in naslednjih, ki urejajo pogodbo o delu, podlage za odgovornost naročnika del za škodo iz telesne poškodbe, ki jo pri opravljanju naročenega posla utrpi tisti, ki ga opravlja, in ki nastane v okoliščinah konkretnega primera, ni.
- VDSS Sodba Pdp 610/2017Višje delovno in socialno sodišče · 21. 2. 2018
Tožnik (policist) je padel z višine več kot 3 m. Do padca in posledične poškodbe je prišlo, ker se je pri sestopu s tovornega vozila na višini 3 m zamaknila letev. Pritrditi je treba oceni sodišča prve stopnje, da je tožnik opravljal delo, ki je v danih okoliščinah pomenilo nevarno dejavnost. Opravljanje dela, pri katerem med sestopom lahko pride do padca z višine več kot 3 m, pomeni opravljanje nevarne dejavnosti, zaradi česar se v skladu s 149. členom OZ šteje, da škoda, ki je nastala v zvezi z nevarno dejavnostjo, izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Tožnik bi se kot povprečno usposobljen delavec moral toženo stranko oziroma nadrejene pred vzpenjanjem opozoriti na to, da lestev ni ustrezna in je zato ne more uporabiti. Za obstoj oškodovančevega prispevka k škodi ni potrebno naklepno ali hudo malomarno ravnanje. Zadostuje že nižja stopnja krivde. Ko je tožnik ocenil, da obstaja verjetnost prisotnosti prebežnikov v tovornem vozilu, bi moral preveriti varnost lestve ter o svojih ugotovitvah obvestiti nadrejeno osebo, česar pa ni storil. Tožnik se je zavedal neuporabnosti lestve, ki jo je imel na razpolago, pa ni zahteval njenega popravila ali z
- VSK sodba I Cp 380/2016Višje sodišče v Kopru · 22. 11. 2016
Presoja razmerja med neposrednim delodajalcem in uporabnikom.